Jedro

Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.

Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravno relevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi. Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna v roku 8 dni povrniti 264,50 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102595/2014 z dne 8. 8. 2014 ohranilo v veljavi v 1. odstavku izreka zaradi plačila 391,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2013 dalje do plačila in zaradi plačila 1.796,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2012 dalje do plačila, v presežku pa sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102595/2014 z dne 8. 8. 2014 zaradi umika v 1. odstavku razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka izpodbijane sodbe), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102595/2014 z dne 8. 8. 2014 ohranilo v veljavi tudi v 3. odstavku izreka (II. točka izreka izpodbijane sodbe) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve sodbe povrne njene pravdne stroške v znesku 370,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (III. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo v celoti se je iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožila tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo tožene stranke v celoti zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tožeče stranke za pritožbeni postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje še delno plačilo po dveh računih, izdanih za opravljene storitve oglasnih kampanj. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba, da je tožena stranka storitve delno plačala in da je tožeča stranka svoje obveznosti po pogodbi izpolnila, zato je odločilo, da je tožena stranka dolžna zanje plačati tudi preostali še vtoževani del. 8. Sodišče prve stopnje v postopku naroka ni izvedlo iz razloga po drugem odstavku 454. člena ZPP, po katerem lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

9. Pritožnica neutemeljeno trdi, da je s tem, ko je predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank, smiselno predlagala izvedbo naroka. Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo(1). Ni pa mogoče pritrditi niti stališču pritožnice, da je s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni in jo je višje sodišče lahko preizkusilo.

10. Očitek, da je ta kršitev podana, ker sodba ne vsebuje zadostnih razlogov, zakaj sodišče ni opravilo zaslišanja strank, bi lahko predstavljal bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar višje sodišče ugotavlja, da tudi ta ni podana. V tej zadevi je tožena stranka podala trditveno podlago le v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj na dopolnitev tožbe v pravdnem postopku, v kateri je tožeča stranka konkretizirala podrobnosti sklenitve pogodbe med pravdnima strankama, ni odgovorila. Odločitev o izvedbi dokazov pa je omejena s trditvami, nato pa še s pravno relevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati tudi, če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani. Slednje v tem primeru velja za ugovorno trditev tožene stranke, da sta pravdni stranki imeli poslovno razmerje v preteklosti, torej pred leti 2012 in 2013, na kateri se nanašajo vtoževani računi. Tudi v primeru, da se izkaže za resnično, to dejstvo tožene stranke ne razbremenjuje. V preostalem pa je tožena stranka uveljavljala le negativna dejstva v smeri, da za opravljanje storitev nima sklenjene nobene pogodbe, da navedenih računov ni prejela, da nobene storitve ni naročila ter da od tožeče stranke ni prejela nobenega zahtevka za plačilo ali poziva k plačilu, s čimer je prevalila trditveno in dokazno breme na tožečo stranko, ta pa ga je v dopolnitvi tožbe tudi v celoti izpolnila. Tudi očitana kršitev načela kontradiktornosti zato v tem postopku ni podana, neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izvedlo le dokaze, predlagane s strani tožeče stranke. Kot izhaja iz obrazložitve dokaznega sklepa (6. točka izpodbijane sodbe), je sodišče prve stopnje izvedlo listinske dokaze, zavrnilo pa ostale dokazne predloge. Na tem mestu višje sodišče le še dodaja, da zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, do katere je po stališču pritožnice pripeljala neizvedba dokazov z zaslišanjem prič, v tem postopku ni dopustno izpodbijati.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je višje sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka je za sestavo odgovora na pritožbo, za kar ji gre po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT (Uradni list RS, št. 67-2876/2008 in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 2.734,06 EUR) 196,80 EUR in pavšalni znesek 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, kar skupaj z 22% DDV znaša 264,50 EUR.

Op. št. (1): Tako sodna praksa v VSL sodba II Cpg 354/2014 z dne 22. 7. 2014 VSL sodba II Cpg 756/2014 z dne 25.9.2014, VSL Sklep I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010, VSL sodba I Cpg 1256/2012 z dne 13.9.2013 in VSL sodba I Cpg 135/2013 z dne 7.10.2013, VSL Sodba in sklep II Cp 511/2011 z dne 28. 6. 2011.