Jedro

Iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču posredovalo predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da je predsednik disciplinske komisije pri toženi stranki, ki ga tožnik izpodbija, sodnik tega oddelka in je že v času disciplinskega postopka, kjer se je obravnavalo tožnikovo ravnanje, z ostalimi sodniki oddelka razpravljal o pravnem vprašanju, ki se mu je porajalo, in sicer glede uporabe pravil statuta (starega ali novega). Sodnik oddelka sicer ne nastopa kot stranka postopka, je pa s tožnikom povezan, ker sta oba člana istega društva – tožene stranke in kjer je sodnik kot predsednik disciplinske komisije izdal sklep o izključitvi tožnika iz društva. Vsi sodniki pravdnega oddelka se med seboj poznajo in se dnevno srečujejo, zato bi to dejstvo lahko pri nasprotni stranki vzbudilo dvom v nepristranskost sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

4. Predložitveno sodišče v predlogu navaja zgolj razloge, zaradi katerih v obravnavi zadevi ne bi smeli soditi sodniki pravdnega oddelka. Ti razlogi so utemeljeni - pa ne za to, ker je eden izmed njih predsednik disciplinske komisije, ki je tožnika izključila iz tožene stranke in je ravno ta sklep predmet presoje, temveč zato, ker se je ta sodnik s kolegi o sporu znotraj društva pogovarjal in razpravljal o pravu, s čimer jih je „okužil“. Vendar pa iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve.1

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Okrajno sodišče v Mariboru je med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji. Po aktualnem letnem razporedu z dne 10. 12. 2020, s kasnejšimi spremembami, na sodišču sodi okoli 40 sodnikov, od tega le 7 na pravdnem oddelku.