Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trženje semen kmetijskih rastlin, ki niso vpisana v sortno listo, je v Republiki Sloveniji prepovedano.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je kmetijska inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano tožniku prepovedala trženje preko interneta in v trgovinah semen navadne konoplje (Cannabis sativa) vseh sort, ki so po zakonskem določilu semena kmetijskih rastlin vrsta oljnice in predivnice in niso vpisane v uradno sortno listo. V obrazložitve odločbe navaja, da je pri pregledu dne 19. 5. 2011 v trgovini tožnika v Mariboru, ugotovila, da je v trgovini posebna steklena vitrina za trženje semen navadne konoplje v originalnih pakiranjih, od 5 do 10 komadov semen, različnih sort, podrobneje popisanih v zapisniku o inšpekcijskem pregledu. Na nekaterih deklaracijah je bilo navedeno, da je v Sloveniji prepovedano gojenje rastlin Cannabis sativa ter so semena izključno namenjena kot dodatek k prehrani. Na nekaterih pa je bilo navedeno, da so semena izključno za zbirateljske namene. Prodajalec v trgovini je pojasnil, da je trenutno na zalogi 63 sort semen konoplje. Ista semena se tržijo tudi na internetni strani headshop.si. Ob zaslišanju je direktor tožeče stranke A.A. povedal, da so semena pridelana na Nizozemskem in v Španiji. Strinja se tudi z ugotovitvijo, da so semena kaljiva ter da na deklaraciji ni navedeno sredstvo, s katerimi je bilo seme tretirano proti kaljenju. Po določbi 4. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05, 41/09, ZSMKR) je seme dejansko semenski material namenjen le za setev ali razmnoževanje in pridelavo kmetijskih rastlin. Vpis sort navadne konoplje v sortno listo ureja Direktiva sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin. Ravnanje tožnika je tako v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 12. člena ZSMKR, ki določa, da se seme kmetijskih rastlin lahko trži le, če je sorta vpisana v sortno listo. Tudi 7. člen Pravilnika o trženju semen oljnic in predivnic (Uradni list RS, št. 8/05, 100/05, 1/09, 38/10, v nadaljevanju Pravilnik) določa, da je trženje dovoljeno le za tisto seme konoplje, ki izpolnjuje zahteve za vpis v sortno listo. Za sorte oljnic in predivnic, ki niso vpisane v sortno listo, pa mora dobavitelj predhodno pridobiti dovoljenje Fitosanitarne uprave RS. Ob vpogledu v ustrezne registre in sortne liste je inšpektorica ugotovila, da nobena navedena sorta konoplje, ki jo trži tožnik preko interneta in v trgovini, ni vpisana niti v slovensko niti v evropsko sortno listo.
Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 0611-1695/2011/2 z dne 15. 11. 2011. Pri tem ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno uporabil določbe ZSMKR ter Direktiv EU. Navadna konoplja spada med oljnice in predivnice ter se za trženje semena konoplje uporablja Pravilnik oziroma Direktiva 2002/57/ES. Vsa semena se po navedenih predpisih, kolikor ne gre za okrasne namene, tržijo kot semena namenjena kmetijski proizvodnji. Ker tožnik prodaja semena, ki so sposobna kaljenja, se torej semena konoplje lahko vzgojijo v rastline, zato bi morala biti tudi obravnavana semena oziroma sorte vpisane v uradno sortno listo, kar pa niso. Pri tem se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki izključuje uporabo tega zakona za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici EU in se trži v Republiki Sloveniji. Določba prvega odstavka 3. člena namreč določa, da se navedeni zakon uporablja za semenski material kmetijskih rastlin, ki so opredeljene v predpisih evropske skupnosti. Navadna konoplja (Cannabis sativa) je opredeljena v predpisih evropske skupnosti in sicer Direktivi 2002/57/ES, zato niti ni relevantno, da so semena, ki jih trži tožnik, pridelana v EU. Vsa semena, ki se v Sloveniji prodajajo kot semena, iz katerih je mogoče vzgojiti rastline, je treba vpisati v sortno listo oziroma v skupni katalog poljščin v skladu z Direktivo 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin ali deklarirati kot semena za okrasne rastline. Definicijo trženja določa Direktiva 2002/57/ES in sicer pomeni prodajo, posedovanje z namenom prodaje, ponudbo za prodajo in kakršnokoli odsvojitev, dobavo ali prenos tretjim osebam, usmerjeno v tržno izkoriščenja semena, odplačno ali neodplačno. Podobno določa tudi 4. člen ZSMKR. Tožena stranka tudi meni, da bi se semena konoplje sicer lahko prodajala v ljubiteljske ali zbirateljske namene, vendar le pod pogojem, da je sorta vpisana v uradno sortno listo, kar pa ni.
Tožnik v tožbi navaja, da so nesporne ugotovitve inšpekcijskega organa, da so se prodajala semena v originalnih pakiranjih, da so bila semena pridelana in pakirana na Nizozemskem in v Španiji, torej v EU, da je bila na originalni embalaži navedena vsebnost THC in sicer od 7 % navzgor, da so bile cene za paket med 50,00 in 100,00 EUR, da navedene sorte konoplje niso vpisane niti v slovensko niti v evropsko sortno listo, da konoplja spada v vrsto oljnic in predivnic. Hkrati pa meni, da se ZSMKR uporablja le za semena proizvedena v EU in so na sortni listi ter za semena proizvedena v Sloveniji, ki so na sortni listi. Ne uporablja pa se za semena proizvedena v državi članice EU, katera niso na sortni listi niti EU niti na slovenski sortni listi. Sporna semena tudi niso namenjena kmetijski proizvodnji, saj bi 25 kg semena, ki bi bilo potrebno za posejanje 1 ha zemljišč, stalo okoli 32.000.000,00 EUR. Že to dejstvo pove, da semena niso namenjena kmetijski uporabi, zato ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 3. člena ZSMKR navedeni zakon ne obravnava teh semen. Tudi podatki na embalaži, da semena vsebujejo med 7 in 23 % THC kažejo na to, da niso namenjena kmetijski pridelavi. Vzgoja z namenom prodaje navedenih rastlin je po slovenski zakonodaji prepovedana. Rastline, vzgojene iz navedenih semen, bi glede na vsebnost THC bile uvrščene med Cannabis indica (indijska konoplja), in ne med navadno, industrijsko konopljo. Razlika med navedenima konopljama je v vsebnosti THC. Industrijska konoplja lahko vsebuje po slovenski zakonodaji do 0,2 % THC in je namenjena kmetijski proizvodnji, medtem ko indijska konoplja ni navedena niti na slovenski niti na EU sortni listi, ker ni namenjena kmetijski proizvodnji. Zaradi navedenega tudi uporaba zakona, katerega namen je zagotavljanje kakovostnega semenskega materiala za kmetijsko proizvodnjo, ne bi smela priti v poštev. Tožnik tudi navaja, da se ob isti EU Direktivi semena proizvajajo in prodajajo v vseh državah evropske skupnosti. Postavlja se vprašanje smotrnosti prepovedi prodaje semen v RS ob dejstvu, da jih je mogoče kupiti v vseh EU državah, najbližje v Avstriji. Težko je sprejeti razlago EU Direktive, po kateri se lahko v celi Evropski uniji prodajajo sporna semena, le v Sloveniji ne. Tožnik tudi opozarja, da EU Direktiva obravnava le sorte, medtem ko ZSMKR uvaja tudi termin vrste, kar ni v skladu z navedenimi Direktivami. Po tožnikovem mnenju je vsakemu laiku popolnoma jasno, da semena niso namenjena kmetijskih proizvodnji, ampak le zbirateljstvu, suvenirstvu ali proizvodnji prepovedane droge, kar pa je lahko predmet obravnave drugih zakonov in ne ZSMKR. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V zadevi je nesporno, da je tožnik v trgovini in preko spleta tržil semena konoplje (Cannabis sativa), sporno pa je vprašanje ali za trženje z navedenimi semeni veljajo določbe ZSMKR.
Direktiva Sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin zavezuje vse članice, da morajo sestaviti enega ali več nacionalnih katalogov sort, pri čemer morajo biti sprejete sorte razločljive, nespremenljive in dovolj izenačene, da bodo imele primerno vrednost za gojenje in uporabo. Prav tako določa skupni katalog sort, ki je sestavljen na podlagi nacionalnih katalogov držav članic. Navedena Direktiva se nanaša tudi na semena oljnic in predivnic. Direktiva Sveta 2002/57/ES o trženju semen oljnic in predivnic pa kot splošno pravilo za trženje semen oljnic in predivnic določa, da je trženje dovoljeno le, če je seme uradno pregledano in potrjeno v skladu s pravili potrjevanja kot osnovno seme ali certificirano seme. Kot trženje se šteje prodaja, posedovanje z namenom prodaje, ponudba za prodajo in kakršnakoli odsvojitev, dobava ali prenos tretjim osebam, usmerjen v tržno izkoriščanje semena, odplačno ali neodplačno. Po navedeni Uredbi oljnice in predivnice pomenijo rastline vrst in rodov navedenih v točki 1.(b) člena 2. Mednje sodi tudi Cannabis sativa L. - navadna konoplja. Člen 3 Direktive pa določa, da morajo države članice zagotoviti, da se semena Cannabis sativa L ne smejo dati na trg, razen če je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“.
V skladu z navedenima Direktivama EU (ter Direktivami navedenimi v 1. členu) ZSMKR ureja pogoje za pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, med katere sodijo tudi oljnice in predivnice. Izraz kmetijske rastline pomeni skupen izraz v 1. členu ZSMKR naštetih rastlin, med katere sodijo tudi oljnice in predivnice. Pod pojmom sorta je v 4. členu ZSMKR opredeljena skupina rastlin znotraj najnižje botanične razvrstitve, če jo je mogoče: določiti z izraženimi lastnostmi, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov; razločiti od katerekoli druge skupine rastlin vsaj po eni od izraženih lastnih; obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo. V skladu z 12. členom istega zakona mora biti sorta vpisana v sortno listo. Trženje semen oljnic in predivnic podrobneje ureja Pravilnik, ki med predivnice uvršča tudi Cannabis sativa L. V 7. členu pa Pravilnik določa, da je trženje dovoljeno samo za tiste sorte oljnic in predivnic, ki izpolnjujejo zahteve za vpis in so vpisane v sortno listo.
V obravnavanem primeru ni sporno, da semena, ki jih je tržil tožnik v svoji trgovini in preko spletne strani, niso vpisana v uradno sortno listo, kar pa bi tudi po presoji sodišča morala biti. Navedeno izhaja tako iz določb ZSMKR, Pravilnika in Direktiv Sveta EU. V zvezi s tem je neutemeljen tožnikov ugovor, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določb ZSMKR, ker bi naj šlo za situacijo iz 3. člena navedenega zakona. Po navedeni določbi se ZSMKR ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici EU in se trži v Republiki Sloveniji. Ker je v prvem odstavku istega člena jasno in nedvoumno določeno, da se ta zakon uporablja za semenski material kmetijskih rastlin vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena tega zakona, lahko pride do uporabe tretjega odstavka navedenega člena le v primeru, ko gre za semenski material kmetijskih rastlin, ki niso opredeljene v predpisih EU. Direktiva Sveta 2002/57/ES pa izrecno med oljnicami in predivnicami našteva tudi Cannabis sativo L., torej se za semenski material navedene rastline uporabljajo določbe ZSMKR. Pri tem pa pojma „vrsta“ ne uporablja samo ZSMKR, kot to zatrjuje tožnik v tožbi, temveč tudi Direktiva Sveta 2002/57/ES. Okoliščina, da so se semena prodajala v embalaži, v kateri je 5 do 10 semen, pri čemer je vrednost vrečke znašala med 50,00 in 100,00 EUR, tudi ne spremeni dejstva, da je vrsta Cannabis sativa uvrščena med oljnice in predivnice, te pa med kmetijske rastline, na katere se nanaša ZSMKR. Pri tem je brezpredmetno, da po navedbah tožnika semena niso bila namenjena za kmetijsko proizvodnjo, saj ZSMKR ne govori o kmetijski proizvodnji, temveč o semenih kmetijskih rastlin. Tudi morebitna drugačna praksa v drugih državah članicah EU, kar zatrjuje tožnik v tožbi, ne more vplivati na dejstvo, da bi morala biti semena, s katerimi je tržil tožnik, vpisana v ustrezno sortno listo. Ker pa semena niso bila vpisana v sortno listo, to pomeni, da trženje z navedenimi semeni ni dovoljeno.
Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).