Jedro

Upnik s svojim ravnanjem ni povzročil, da je dolžnik moral vložiti pritožbo zoper sklep z dne 18.6.1999, torej dolžniku tudi ni neutemeljeno povzročil teh izvršilnih stroškov. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na določila 6. odst. 38. čl. ZIZ dolžnik od upnika ne more zahtevati povračila stroškov pritožbe z dne 29.6.1999.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga za izvršbo v celoti razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. ... z dne 14.10.1998 in ustavilo izvršilni postopek ter odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške izvršilnega postopka.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je višje sodišče dolžnikovi pritožbi z dne 4.11.1999 v celoti ugodilo, dolžnikova pritožba je bila torej potrebna, zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora dolžnik sam nositi svoje stroške izvršilnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik sklep o izvršbi prejel dne 21.10.1998, dne 28.10.1998 pa je poravnal celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi, nakar je sodišče prve stopnje, ki je dolžnikovo obvestilo o plačilu terjatve štelo za ugovor, s sklepom opr. št. Ig 98/08010 z dne 18.6.1999 razveljavilo svoj sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 6. odst. 38. čl. določa, da mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Pritožbeno sodišče se strinja z dolžnikovo pritožbeno navedbo, da je bila njegova pritožba z dne 29.6.1999 potrebna in da je dolžnik z njo v celoti uspel, vendar je neutemeljena dolžnikova zahteva, da mu mora upnik povrniti stroške navedene pritožbe. Upnik s svojim ravnanjem ni povzročil, da je dolžnik moral vložiti pritožbo zoper sklep z dne 18.6.1999, torej dolžniku tudi ni neutemeljeno povzročil teh izvršilnih stroškov. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na določilo 6. odst. 38. čl. ZIZ-a odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, dolžnikova pritožba z dne 7.1.2000 pa neutemeljena.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških obravnavane pritožbe temelji na določbah 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ.

Ker dolžnik s to pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške.