Jedro

Ne glede na to, da se v sodnem spisu nahajajo posamezne listine, ki so označene s stopnjo tajnosti interno, slednje še ne pomeni, da sodišče državnemu tožilcu, ki je v isti zadevi vložil obtožni akt, odreče prepis posameznih listin, ne da bi hkrati ugotovilo, kateri so tisti razlogi obrambe oziroma varnosti države, ki bi bili s prepisom posamezne listine lahko ogroženi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II K 88685/2010 z dne 27. 9. 2017 sklenilo, da se Okrožnemu državnemu tožilcu odreče prepis listin sodnega spisa z listovnimi številkami 688-690, 692-693, 721, 751, 754-761 in 781-787. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče svojo določitev, da državnemu tožilcu odreče prepis posameznih listin sodnega spisa, utemeljuje s tem, da listine vsebujejo navedbo dokumentov, ki so v sodnem spisu označeni s stopnjo tajnosti interno, kakor to iz navedenih listin tudi izhaja, pri tem pa se sklicuje na določbo tretjega odstavka 128. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in določbe Zakona o tajnih podatkih (ZTP). Glede zavrnitve prepisa dela listin pa se sklicuje na okoliščino, da je bila javnost iz zasedanja sodišča izključena.

5. Pritožbeni trditvi, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 128. člena ZKP in na podlagi slednje neutemeljeno zavrnilo državnemu tožilcu prepis listin navedenega sodnega spisa, ni mogoče odreči tehtnosti. Tretji odstavek 128. člena ZKP res določa, da se pregled in prepis posameznih kazenskih spisov sme odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Ne glede na to, da se v sodnem spisu nahajajo posamezne listine, ki so označene s stopnjo tajnosti interno, slednje še ne pomeni, da sodišče državnemu tožilcu, ki je v isti zadevi vložil obtožni akt, odreče prepis posameznih listin, ne da bi hkrati ugotovilo, kateri so tisti razlogi obrambe oz. varnosti države, ki bi bili s prepisom posamezne listine lahko ogroženi. Zlasti pa po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega tehtnega razloga, da državni tožilec kot stranka tega kazenskega postopka ne bi mogel v kazenski zadevi, v kateri je javnost glavne obravnave izključena, pridobiti fotokopij dopisa sodišča na ... glede morebitnega preklica stopnje tajnosti na posameznih dokumentih (list. št. 688-690), dopisa sodišča na ... glede morebitnega preklica stopnje tajnosti (list. št. 692-693), odgovora ... z dne 30. 6. 2017 (list. št. 721) in odgovora ... z dne 21. 8. 2017 (list. št. 751). Noben od navedenih dopisov oz. odgovorov namreč ni označen z oznako tajno in razen poimenovanja posameznih listin brez navedbe njihove vsebine, ne vsebuje podatkov, ki bi državnemu tožilcu preprečevali pridobitev takšne kopije listine. Prav tako pa tudi nima oznake tajnosti izvedensko mnenje dr. A. A. z dne 26. 8. 2017 (list. št. 754-761), enako tudi ne zapisnik naroka glavne obravnave z dne 30. 8. 2017 na list. št. 781-787. 6. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju strank izključilo javnost z glavne obravnave, pri tem pa spregledalo, da slednja ne velja za stranke kazenskega postopka (296. člen ZKP) in je tako tudi iz tega razloga državnemu tožilcu neupravičeno odklonilo prepis zapisnika naroka glavne obravnave z dne 30. 8. 2017 (list. št. 781-787). Ker je potrebno določbe o izključitvi javnosti z glavne obravnave obravnavati restriktivno, pa bo sodišče prve stopnje v zvezi z odgovorom ... z dne 30. 6. 2017 obstoj oz. preklic statusa tajnih podatkov v spisu še dodatno razčistilo prav zato, da se ne bi po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem izločanja javnosti z glavne obravnave.

7. Ker je pritožbeno sodišče glede na vse navedeno ugotovilo, da je pritožba državnega tožilca v celoti utemeljena, je izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).