Jedro

Če občan stalno ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavil svoje stalno prebivališče, se po uradni dolžnosti uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja; dokončna ugotovitvena odločba, s katero je ugotovljeno, da občan stalno ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavil stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1043/98-13 z dne 22.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25.5.1998. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Upravne enote L. z dne 28.1.1998, s katero je bilo ugotovljeno, da stalno ne prebiva na naslovu L., F. ..., in odločeno, da se tožnik izbriše iz registra stalnega prebivalstva z dnem dokončnosti navedene odločbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da gre v zadevi za postopek iz 8. člena Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 6/83 in Uradni list RS, št. 26/90 in 11/91, v nadaljevanju ZENO), ki se uvede po uradni dolžnosti za ugotovitev dejanskega stanja, da občan stalno ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče. Dokončna ugotovitvena odločba, s katero je pristojni organ ugotovil, da občan ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča. Zato se na njeni podlagi občan izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Ker je bilo dejansko stanje, da tožnik ne prebiva na naslovu v L., F. ..., kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, pravilno ugotovljeno in v obravnavanem primeru med strankama niti ni sporno, je bilo pravilno odločeno, da se tožnik po dokončnosti upravne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da stalno ne prebiva v L., F. ..., izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Namen ZENO je v zagotavljanju evidence o tem, kje občani dejansko prebivajo. Zato z odločbo, izpodbijano v upravnem sporu, po presoji sodišča prve stopnje, ni bilo poseženo v tožnikovo pravico do svobode gibanja, ki mu jo zagotavlja Ustava RS.

Tožnik v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Po ugotovitvi, da stalno ne prebiva na naslovu v L., F. ..., kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, ga je upravni organ izbrisal iz registra stalnega prebivalstva. V posledici izbrisa iz navedenega registra ima težave pri pridobitvi novih osebnih dokumentov. Prosi za pomoč pri razrešitvi nastalih težav.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 3. člena ZENO, po kateri je stalno prebivališče naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi, sestavljata dejanski stan stalnega prebivališča, namen stalnega življenja na določenem naslovu in tamkajšnje dejansko življenje. Na podlagi ugotovitev tožene stranke, da tožnik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, ki jim v upravnem sporu ne ugovarja, je bilo pravilno ugotovljeno, da ne izpolnjuje enega izmed navedenih pogojev, in sicer dejanskega življenja na prijavljenem naslovu. Dokončna odločba, s katero se ugotovi, da občan ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, je po določbi 2. odstavka 8. člena navedenega zakona podlaga za izbris iz registra stalnega prebivalstva. Zato je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločeno, da se tožnik po dokončnosti ugotovitvene odločbe izbriše iz registra stalnega prebivalstva.

Tožnik v pritožbi ne navaja nobenega od pritožbenih razlogov.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, za odločitev niso pomembne. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.