Jedro

Spor o pristojnosti se ne more nanašati na odločanje o oprostitvi plačila stroškov postopka in s tem o taksni oprostitvi neodvisno od odločanja o glavni stvari.

Izrek

Predlog za določitev stvarno pristojnega sodišča se zavrže.

Obrazložitev

Temeljno sodišče v ... je s sklepom z dne 12.12.1991 zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti, ki so ga sklenili pravni predniki predlagatelja in ki se nanaša na brezplačen prenos pravice uporabe na družbenem premoženju. Zavrglo je tudi predlog predlagatelja za oprostitev plačila sodnih taks.

Višje sodišče v ... je ugodilo pritožbi predlagatelja in je s sklepom z dne 17.11.1992 razveljavilo prvostopni sklep ter odstopilo zadevo v odločanje stvarno pristojnemu sodišču združenega dela, razveljavilo pa je tudi sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Iz predloga Sodišča združenega dela v ... z dne 22.1.1993 izhaja, da je to sodišče sprejelo stvarno pristojnost za odločanje v glavni stvari, da pa meni, da je za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks pristojno redno sodišče. Sodne takse se namreč plačujejo samo pred rednimi sodišči, v postopku pred sodišči združenega dela pa ne. Predlog za določitev stvarno pristojnega sodišča v tej zadevi ni dovoljen.

Pravilno je izhodišče predloga sodišča združenega dela, da se sodne takse plačujejo pred rednimi sodišči (1. člen zakona o sodnih taksah Uradni list SRS št. 1/90 - Uradni list 14/91), pred sodišči združenega dela pa ne (11. člen zakona o sodiščih združenega dela - prečiščeno besedilo Uradni list SRS št. 21/86 in 8/90). Vendar za vlogo predlagatelja, ki je sicer vložena kot tožba pri rednem sodišču, ki pa je odstopljena v obravnavanje sodišču združenega dela in se tam obravnava kot predlog, ni nastala taksna obveznost po zakonu o sodnih taksah. Gre za vlogo, o kateri je pristojno odločati sodišče združenega dela. Tako vlogo je treba obravnavati po predpisih, ki veljajo za postopek pred sodišči združenega dela. Sodišče, ki je pristojno za odločanje o določeni zadevi, pa mora o njej odločiti v celoti, tako o glavni stvari kot tudi o vseh stranskih vprašanjih. Zato ni mogoče odločati o oprostitvi plačila pravdnih stroškov v enem postopku, o glavni stvari pa v drugem postopku. Ker je sodišče združenega dela v tej zadevi sprejelo pristojnost za odločanje o glavni stvari, je s tem sprejelo tudi pristojnost za odločanje o vseh stranskih vprašanjih, ki so v zvezi z odločitvijo o glavni stvari. Sem spada tudi odločanje o oprostitvi plačila stroškov. V zvezi s tem bo stvarno pristojno sodišče združenega dela presodilo, ali je predlog za oprostitev plačila sodnih taks glede na določbo 11. člena zakona o sodiščih združenega dela sploh upošteven.

Odločitev sodišča druge stopnje, ki je razveljavilo prvostopni sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks z napotitvijo, da bo o predlogu odločalo sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje o glavni stvari, je pravilno zato, ker to sodišče ob svojem odločanju ni prejudiciralo dokončne odločitve o stvarni pristojnosti, pravilno pa je vezalo pristojnost za odločanje o taksni oprostitvi na pristojnost za odločanje o glavni stvari.

Glede na navedeno ni mogoč spor o pristojnosti samo za odločanje o taksni oprostitvi. Zato predlog za določitev pristojnega sodišča za odločanje o tem vprašanju ni dovoljen in ga je bilo treba zavreči.