Jedro

Pri udeležencu so podani vsi zakonski pogoji za zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

Prepričljiva je ugotovitev izvedenke, da druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je udeleženec do svoje bolezni nekritičen, ambulantno zdravljenje pa je letos poleti sam opustil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in da se ga zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... za obdobje treh tednov, torej najdlje do 7. septembra 2022 (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila zadržana oseba (v nadaljevanju udeleženec) po svojem pooblaščencu. Meni, da je neupravičeno prisilno zadržan v psihiatrični kliniki, s čimer so mu kratene njegove človekove pravice in svoboščine. Na pregled v psihiatrično kliniko je prišel prostovoljno v spremstvu očeta in dveh prijateljev. Res mu je bila leta 2016 zaradi dogodka na Poljskem postavljena diagnoza shizofrenije, vendar je po tem redno jemal prepisana zdravila in tudi njegovo zdravstveno stanje je bilo dobro in stabilno. Redno se je zdravil ambulantno in bil zelo uspešen tudi na študijskem področju, saj na ... fakulteti v ... dela doktorat, predava, tudi v tujini. Res je letos poleti nehal jemati zdravila, vendar ne samovoljno ampak po predhodnem dogovoru z zdravnikom. Glede tega je njegova izjava nepravilno povzeta. Zdravnik ga je opozoril na možne spremembe, ki naj jih sporoči. Neželenih sprememb, zaradi katerih bi se moral zdraviti, ni, počuti se povsem dobro in zdrav. Glede povzemanja izjave priče B. B. opozarja, da le ta nima strokovnega znanja, da bi lahko rekel, da je bil udeleženec psihotičen. Sodišče neupravičeno zaključuje, da so podani zakonski pogoji za prisilno zadržanje. Res so se s prijateljico C. C. in prijateljem B. B. pogovarjali o intimnih odnosih, vendar ne v takšnem kontekstu, kot izhaja iz izjave B. B. Očitno je prišlo do nesporazuma, ni imel nobenih slabih namenov, na primer, da bi se ubil ali da bi izsiljeval. Ko se ga sprašuje, ali ima shizofrenijo ali ne, se počuti tesnoben, nesproščen in kot da je podana kršitev v smislu „habeas corpus“. Neutemeljene so ugotovitve izvedenke, da naj bi šlo za hudo psihično bolezen in da se je po opustitvi zdravljenja stanje začelo slabšati. Ni res, da ni zmožen presoje realnosti in da ima erotične blodnje. Ne razume, v kakšnem smislu naj bi bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, saj ni bil nikoli agresiven do kogarkoli. Počuti se popolnoma sposoben razumeti pomen dokaznega postopka in tudi sprejeti zanj neugodna dejstva, zato se ne strinja, da mu je bila onemogočena prisotnost pri izvajanju dokazov. Počuti se zdrav in nima samomorilnih misli. Ima izkušnjo z nenavadnimi mislimi in blodnjami in tega pri sebi ne opaža. Na Poljskem ni šlo za kaznivo dejanje, ampak za protipravno, ker sodišče ni ugotovilo njegove krivde. Sodišče se v sklepu sklicuje na okoliščine, povezane s prijateljico C. C., čeprav pogovora z njo ni opravilo. Domneve o dogajanju med njima sodišče vzpostavlja na osnovi izjave B. B., kar je nezakonito. S predmetnim sklepom sta kršena 32. člen in tretji odstavek 51. člena Ustave RS. Če je res potrebno neko zdravljenje, se lahko izvede ambulantno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS).1 Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Sodišče prve stopnje je po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, predvsem izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke, ugotovilo, da gre pri udeležencu za hudo psihično bolezen, in sicer paranoidno shizofrenijo, ki se je zaradi opustitve jemanja zdravil pred dvema mesecema sedaj že tako poslabšala, da je bolezenska simptomatika izražena že do te mere, da je njegova presoja realnosti pod vplivom bolezensko spremenjenega razmišljanja hudo motena. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče nepravilno povzelo izjavo udeleženca glede samovoljnega prenehanja jemanja zdravil. Izjava je korektno povzeta, kar izhaja iz zapisnika (list. št. 6).2

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neposredno ali preko mnenja sodne izvedenke neupravičeno upoštevalo izjavo priče B. B. v smislu, da so podani pogoji za njegovo prisilno zadržanje. Gre za pritožnikovega prijatelja, ki je bil ob njem že leta 20153, ko se je psihoza pojavila prvič in je lahko spremljal spremembe v vedenju pritožnika. Take spremembe je opazil tudi tokrat, vanj in v skupno prijateljico C. C. so usmerjene tudi erotične blodnje pritožnika. Slednji namreč od omenjenih prijateljev skuša izsiliti spolne usluge, ker je prepričan, da imajo vsi trije med sabo intimne odnose, v nasprotnem primeru pa grozi s samomorom. Pritožbene navedbe, da je prišlo le do nesporazuma, dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne morejo omajati, še posebej upoštevajoč prepis dopisovanja med udeležencem in prijateljema (priloga C 1), kjer udeleženec večkrat omeni, da bo šel pod vlak.

8. Poleg tega ugotovitve sodišče prve stopnje o izpolnjenosti pogojev iz 39. člena ZDZdr v odločilnem delu ne temeljilo na izjavi priče, ampak na mnenju izvedenke psihiatrične stroke4, iz katerega izhaja tudi, da je zaradi bolezenske simptomatike udeleženec trenutno nepredvidljiv v smislu hetero agresivnosti, spolnega napada in tudi avto agresivnosti. Glede na to, da je pod vplivom burnega psihotičnega dogajanja leta 2017 na Poljskem ugriznil otroka, zaradi česar je bil tam dve leti na zdravljenju, so neutemeljene pritožbene navedbe, da udeleženec nikoli ni bil agresiven in da ne razume, v kakšnem smislu naj bi bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo.

9. Izvedenka je nadalje ugotovila, da udeleženec zaenkrat pod vplivom blodenj še vedno ogroža zdravje in življenje drugih in da bi se brez zdravljenja bolezen ponovno poglobila (kot leta 2017 na Poljskem, ko je bil hospitaliziran dve leti), kar vodi v rezidualno obliko bolezni, ko pacienti kljub zdravljenju ne dosegajo več polnih remisij, in v postopno invalidiziranje osebe. Ravno zaradi tega, ker je udeleženec visoko inteligenten in študira (kar je izpostavljeno v pritožbi), je po mnenju izvedenke pomembno, da se bolezen dobro zazdravi. Prepričljiva je tudi ugotovitev izvedenke, da druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je udeleženec do svoje bolezni nekritičen, ambulantno zdravljenje pa je letos poleti sam opustil. Tako se izkaže za neutemeljeno tudi pritožbena trditev, da če je že potrebno, naj bo zdravljenje ambulantno.

10. Nazadnje je treba zavrniti še pritožbeni očitek, da mu je sodišče prve stopnje neupravičeno omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Po strokovni ugotovitvi izvedenke bi udeleženec lahko situacijo napačno razumel, kar bi še poslabšalo njegovo psihično stanje.

11. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ob tem višje sodišče ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi, ker pogoji za pravnomočnost sklepa še niso izpolnjeni. Do dne seje pritožbenega senata namreč še ni povsem gotovo, ali je tudi zadržana oseba vložila pritožbo5. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko bo zanesljivo ugotovljeno, da zadržana oseba ni vložila pritožbe ali pa ko bo višje sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi. Zaradi nujnosti zadeve in zahteve tretjega odstavka 67. člena ZDZdr, je pritožbeno sodišče o pritožbi odvetnika zadržane osebe kljub prej opisanemu nemudoma odločilo.

1 Sklep VSRS II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015. 2 „Dal mi je še ena zdravila, pa sem se odločil, da poleti ne bom jemal zdravil, ker mi gre dobro.“ 3 Udeleženec je bil prvič hospitaliziran leta 2015, takrat le za nekaj dni, kljub temu, da je bilo opisano vedenje pod vplivom blodnjavih doživljanj in pod vplivom cenestetičnih in slušnih halucinacij, tudi takrat je bil pod vplivom tega doživljanja sprejet kot suicidalen. 4 Odvetnik udeleženca glede ugotovitev izvedenke ni imel nobenih pripomb. 5 Ker bi lahko zadržana oseba vložila pritožbo priporočeno na zadnji dan pritožbenega roka (26. 8. 2022), ni nujno, da bi sodišče 29. 8. 2022 do seje senata že razpolagalo s pritožbo.