Jedro

Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.

Blokada računov stranke sama po sebi ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Smiselno enako velja za njeno morebitno insolventnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki višjemu sodišču primarno predlaga, naj izpodbijani sklep "razveljavi" in ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse, sicer pa naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma ugodi predlogu za odlog plačila sodne takse. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu z določbami 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila takse (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo takse, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj. Pri odločitvi mora sodišče upoštevati finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke.

5.Zavrnjeni predlog tožnice se nanaša na sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v skupnem znesku 2.082,30 EUR (1.893,00 EUR za tožbo in 189,30 EUR za predlog zavarovanja z začasno odredbo). Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da zgolj blokada tožničinih transakcijskih računov še ne utemeljuje avtomatične ugoditve predlogu. Tožnici je očitalo, da je le pavšalno zatrjevala, da je insolventna in da nima premoženja za plačilo takse. Oprlo se je na vsebino njenih bilanc za leto 2024 in prve tri mesece leta 2025 ter iz njih povzelo, da sicer izkazujejo obrat v poslovanju tožnice (leta 2024 je ustvarila 18.011.578,67 EUR čistih prihodkov od prodaje, v prvem četrtletju 2025 pa 2.241.947,42 EUR; dobiček je leta 2024 znašal 506.899,64 EUR, kapital 2.907.195,52 EUR in razmerje med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi 318.744,87 EUR; leta 2025 pa je tožnica zaenkrat ustvarila 1.335.482,12 EUR izgube, kapital je padel na 1.571.713,40 EUR, razmerje med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi pa je negativno - 2.082.404,69 EUR), ki pa kljub temu še vedno razpolaga s prenesenim dobičkom v višini 2.401.915,30 EUR, rezervami iz dobička v višini 273.960,01 EUR (enako kot leta 2024), zalogami v višini 252.665,53 EUR (enako kot leta 2024) in denarnimi sredstvi v višini 16.613,60 EUR. Tožnica ni pojasnila, zakaj teh sredstev ne bi mogla unovčiti za plačilo sodne takse v danem roku.

6.Tožnica v pritožbi ponavlja, da nima premoženja za plačilo sodne takse, saj je insolventna in plačilno nesposobna. Opozarja, da poleg tekoče izgube v letu 2025 beleži dodatno poslovno izgubo, saj je sodelovala s prevoznikom (A. A., s. p.), zoper katerega ima približno 2.000.000,00 EUR terjatev, ki pa očitno ne bodo poplačane, saj se je nad njim začel postopek prisilne poravnave (St ...). Zaradi toženke in z njo povezane družbe ima blokirane račune, kar ji onemogoča plačila, blokada računov pa je razvidna iz izpisa AJPES v spisu.

7.Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da blokada računov stranke sama po sebi ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse (sklepa VSL I Cpg 180/2023 z dne 24. 4. 2023 in I Cpg 481/2023 z dne 21. 2. 2024). Smiselno enako velja za morebitno insolventnost (sklep VSL I Cpg 308/2022 z dne 20. 12. 2022). Tožnica bi morala zato dodatno utemeljiti, zakaj bi (takojšnje) plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zaključka sodišča prve stopnje, da tega bremena ni zmogla, s pritožbo ni uspela izpodbiti.

9.Tožnica opredeljeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da še vedno ustvarja prihodke od prodaje, da je njen kapital kljub zaenkrat izkazani izgubi v letošnjem letu (-1.335.482,12 EUR) ob visokem prenesenem dobičku (2.401.915,30 EUR) in rezervah iz dobička (273.960,01 EUR) še vedno pozitiven (1.571.713,40 EUR), da je stanje njenih zalog glede na leto 2024 nespremenjeno (252.665,53 EUR) in da razpolaga celo z nekoliko več denarnimi sredstvi kot prejšnje leto (16.613,60 EUR). Tem ugotovitvam ne nasprotujeta blokadi tožničinih transakcijskih računov pri dveh bankah v Republiki Sloveniji, ki sta razvidni iz predloženega izpiska AJPES (A13). Isti izpisek namreč razkriva tudi, da ima tožnica od 18. 4. 2025 račun odprt tudi pri banki v tujini, ki blokad ne izkazuje, tožnica pa o njem ni podala nobenih pojasnil. Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti njenim izvajanjem, da ne more izvajati plačil.

10.Tožničine navedbe, da imajo zoper njo prednostne terjatve nekateri zaposleni, ki jim še ni izplačala plač, so presplošne, da bi lahko vplivale na izid pritožbenega postopka. Enako velja za njene trditve o poslovanju s prevoznikom, nad katerim se je začel postopek prisilne poravnave. Ta postopek je namenjen zagotovitvi ugodnejših pogojev plačila terjatev upnikov kot v primeru stečajnega postopka (136. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Zgolj navedba približne višine terjatev tožnice brez trditev o drugih relevantnih podatkih glede finančnega položaja in poslovanja njenega dolžnika zato ne omogoča sklepanja, da je prisilna poravnava nad njim bistveno poslabšala tožničine možnosti za plačilo takse v tej zadevi.

11.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza: