Jedro

Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev.

Za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic za stranko pa mora stranka take posledice izkazati, kar pa jih v tem primeru ni.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidentke po odvetniku dne 20. 4. 2009 vložile revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajajo, da vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, kar izhaja iz izpodbijane odločbe prvostopenjskega upravnega organa, v kateri je določena odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD). Navajajo tudi, da ima odločitev zanje zelo hude posledice, ker je tržna vrednost nepremičnine večkratnik prisojene odškodnine, poleg tega pa okoliščina, da premoženje ni vrnjeno v naravi, bistveno zmanjšuje uporabnost objekta, ki je nekoč zajemal sporno nepremičnino (določene nepremičnine, ki tvorijo ta kompleks v naravi, so že bile vrnjene).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki je predmet revizije, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentk zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 17. 7. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 3. 9. 2008. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravi organ med drugim odločil, da se upravičencu do denacionalizacije A.A. za podržavljeno nepremično premoženje podjetja “BB., veletrgovina z vinom in žganjem,“, ki v naravi predstavlja poslovno stavbo (stavbišče) v izmeri 226 m² na parc. št. 111 k.o. ..., določi odškodnina v obveznicah SOD v višini 84.700,32 DEM, zavrnil pa je zahtevo za vračilo tega premoženja v naravi.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov.

6. Revidentka se glede dovoljenosti revizije sklicuje na znesek odškodnine v obliki obveznic SOD, ki ji je bil priznan z izpodbijano odločbo. Višina priznane odškodnine v obveznicah SOD v obravnavani zadevi ni sporna, temveč je sporna oblika vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku, to pa ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti. Revidentka namreč z obravnavano revizijo izpodbija zavrnitev njene zahteve za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Ker torej v tej zadevi predmet izpodbijanja ni pravica, izražena v denarni vrednosti, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa obravnavana revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revidentke s sklicevanjem na zatrjevano vrednost spornega premoženja niso izpolnile trditvenega in dokaznega bremena o obstoju tega pogoja za dovoljenost revizije. Zelo hudih posledic pa ne izkazujejo niti s pavšalno navedbo, da bo zato, ker jim premoženje ni vrnjeno v naravi, bistveno zmanjšana uporabnost objekta, ki je nekoč zajemal tudi sporno nepremičnino.

8. Glede na to, da revidentke niso izkazale nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.