Jedro

Revidenta pravnega vprašanja, glede katerega naj bi izpodbijana sodba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, nista navedla. Prav tako nista navedla odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala. Njuno sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navedba, da „odločitev dostopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča“, pa za dovoljenost revizije ne zadoščata.

Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Teh revidenta nista izkazala.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Maribor-Murska Sobota, št. 06122-3002/2011/14 z dne 8. 5. 2014. Z navedeno odločbo je inšpekcijski organ odločil, da morata tožnika ustaviti gradnjo in v roku 90 dni na svoje stroške odstraniti zimski vrt tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču. Izrekel je prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in odločil, da stroški niso nastali ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Pritožbo tožnikov je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 0612-173/2014/2-00641114 z dne 4. 12. 2014. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zahtevata povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1) Revidenta teh zahtev nista izpolnila. Pravnega vprašanja, glede katerega naj bi izpodbijana sodba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, nista navedla. Prav tako nista navedla odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala. Njuno sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navedba, da „odločitev dostopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča“, pa za dovoljenost revizije ne zadoščata.

7. Revidenta tudi nista izkazala naslednjega uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije, to je zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

8. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča(2) bi morala obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanju zelo hude, in to tudi izkazati. Ker se po ustaljeni sodni praksi tudi šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine(3), bi morala izkazati obstoj takih okoliščin. Samo z navedbo, da je odstranitev zimskega vrta, ureditev okolja in ponovna vzpostavitev vstopa v objekt, zanju kot upokojenca, finančno neizvedljiv projekt, teh nista izkazala.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Sklepi VS RS, kot npr.: X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015. (2) Sklepi VS RS, kot npr.: X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015. (3) Sklepi VS RS, kot npr.: X Ips 387/2010 z dne 9. 3. 2011, X Ips 317/2012 z dne 15. 11. 2012, X Ips 132/2013, X Ips 136/2013 z dne 29. 8. 2012, X Ips 212/2014 z dne 4. 12. 2014, X Ips 288/2015z dne 23. 3. 2016.