Jedro

Ker tožnik ni navedel, da je lastnik vrednostnih papirjev, je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev BPP v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev tudi ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno (1. točka izreka) ter v 2. točki izreka odločila, da prosilec v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec v obrazcu Prošnja za dodelitev BPP, pod podatki o premoženjskem stanju, izrecno navedel oziroma obkrožil, da ni lastnik/solastnik, torej da ni so/lastnik nobenega nepremičnega premoženja, nobenega premičnega premoženja, kot tudi ne vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Tožena stranka je po uradni dolžnosti vpogledala v podatke Centralne klirinško depotne družbe d.d. (KDD) in ugotovila, da je prosilec lastnik 55 vrednostnih papirjev Sklada A. To pomeni, da je prosilec v obrazcu Prošnje za dodelitev BPP navedel neresnične podatke. V skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se namreč premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, peti odstavek 20. člena ZBPP pa določa, da če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožena stranka se je v zvezi z navedeno odločitvijo sklicevala tudi na sodno prakso Upravnega sodišča, ki je zavzela stališče, da v takem primeru ni relevanten prosilčev subjektivni odnos oziroma namen za neresnično navajanje podatkov, niti vrednost zamolčanega premoženja.

2. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Pojasnjuje, da je pri izpolnjevanju prošnje naredil napako, saj ni vedel, da ima kakršnekoli vrednostne papirje oziroma je mislil, da so brez vrednosti, ker nikoli ni dobil izplačane nobene dividende. Po prejemu izpodbijane odločbe je preveril vrednost teh delnic, ki je znašala na dan vložitve tožbe 126,50 EUR. Niti pomislil ni, da je v obrazcu navedel neresnični podatek, vedel pa je, da resničnost podatkov lahko preverja sodišče. Očitno je naredil napako, zato sodišče prosi, da mu omogoči popravo te napake. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Posebnega odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so v njej navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

6. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjavi prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter račune imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke posameznih imetnikov vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

7. V sporni zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju, v točki 4, na vprašanje, ali je lastnik oziroma solastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil ne. Tožena stranka je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravila uradne poizvedbe v registru KDD in ugotovila, da je tožnik lastnik 55 vrednostnih papirjev Sklada A. Ta podatek med strankama upravnega spora ni sporen, v tožbi pojasnjuje le okoliščine zaradi katerih tega podatka v prošnji ni vpisal (za delnice ni vedel, oziroma ni vedel, da so kaj vredne).

8. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnik ni navedel, da je lastnik zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, ampak je - nasprotno - izjavil, da ni lastnik vrednostnih papirjev, je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev BPP, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

9. Na odločitev ne vpliva tožnikova navedba, da ni vedel, da je lastnik spornih vrednostnih papirjev oziroma je mislil, da nimajo vrednosti, da je torej pri izpolnjevanju prošnje naredil napako. Kot je bilo že navedeno, se premoženjsko stanje prosilca in njegove družine ugotavlja (tudi) na podlagi njegove izjave, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, zato se od njega pričakuje, da pri sestavi izjave ravna s potrebno skrbnostjo in tako omogoči pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja glede svojih premoženjskih razmer in premoženjskih razmer njegove družine. To je namreč podlaga za odločitev o tem ali je izpolnjen finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči (12., 13. in 14. člen ZBPP). Prosilec mora torej pri sestavi prošnje in izjave ravnati s potrebno skrbnostjo in tako navesti popolne in pravilne podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove družine. Kadar tako ne ravna in se nato ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi, šteje, da je navajal neresnične podatke, s tem pa nastopijo posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.