Jedro

V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se tožnik sklicuje na izreden dogodek, in sicer zastoj na cesti, ki je bil tako obsežen, da je predstavljal nepričakovano oviro, saj ni običajno, da se zastoj prične že pri Lukovici. Glede na to, da je imel tožnik na razpolago še enkrat toliko časa, kot bi potreboval za pot od doma do sodišča in je polovico tega časa porabil v zastoju, za katerega trdi in dokazuje, da je bil izreden, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilna ocena prvostopenjskega sodišča, da gre za očitno neupravičen razlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo naroka. Kot razlog je navedel zastoj na cesti, v obravnavanem primeru pa je prišlo do zastoja že pri Lukovici. Zastoj odstopa od običajnih zastojev v prometu, zato nedvomno predstavlja upravičeno zamudo. Tudi nepoznavanja lokacije sodišča je opravičljiv razlog. Tožnik je kmet, ki ne hodi pogosto ali dnevno v Ljubljano. Mimoidoče je spraševal, kje je sodna stavba, nato so ga usmerili k stavbi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ko pred hotelom Union ni videl sodišča, niti vhoda na sodišče, je poklical pooblaščenko in ugotovil, da ni bil pravilno usmerjen. Če bi sodišče izvedlo dokazni postopek in zaslišalo tožnika, bi ta lahko opisal, kaj se je dogajalo. Od hotela Union do sodišča je prišel tožnik še pred deveto uro, vendar je nato nastala zamuda zaradi osebnega pregleda, pri katerem je moral tožnik sneti pas in izprazniti žepe. Sodišče očitno ne ve, kakšne težave imajo odvetniki, da po telefonu javijo zamudo in prosijo sodišče naj počaka z obravnavo, če sploh lahko vzpostavijo telefonsko zvezo. Telefoni zvonijo velikokrat v prazno. Če ni uradni dan, je težko vzpostaviti zvezo. Če pa je ta vzpostavljena, telefonist noče prevezati, ker ne gre za uradni dan. Enako velja za uro do devetih zjutraj. Tajnica A. A. bi lahko potrdila, kdaj je pričela z napori, da bi lahko pravočasno, še pred deveto uro, dobila kontakt s pristojno osebo sodišča, ki bi prenesla prošnjo za prestavitev naroka. Delavka, ki je prejela klic A. A., je povedala, da je na povsem drugem koncu stavbe oziroma oddelka in bo potrebovala kar nekaj časa, da bo sporočilo prenesla. V obravnavanem primeru do zamude ni prišlo iz enega razloga, ampak iz spleta večih okoliščin, na katere ne tožnik ne pooblaščenka nista imela vpliva. So pa zagotovo upravičen razlog za zamudo in vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kadar stranka iz upravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku in so zanjo nastale neugodne posledice, lahko doseže vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ker vrnitev v prejšnje stanje negativno vpliva na zahtevo po sojenju v razumnem roku in na pravico nasprotne stranke do učinkovitega sodnega varstva, sodišče pri presoji, ali so podani upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ugotavlja, ali je zamudo, ki je ni bilo mogoče odvrniti, povzročil dogodek resnejše narave, ki ga ni zakrivil sam predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje. Vse te okoliščine je treba zatrjevati in dokazati. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

5. Prvostopenjsko sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je tožnik vrnitev v prejšnje stanje predlagal iz očitno neupravičenih razlogov, zato ni razpisalo naroka in ni izvedlo predlaganih dokazov, pač pa je predlog zavrnilo (120. člen ZPP).

6. Kot razloge za zamudo je tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel prometni zastoj na avtocesti na odseku Lukovica – Domžale, napačno napotitev na sodišče, osebni pregled ob prihodu na sodišče in nemožnost vzpostavitve klica na sodišče pred začetkom naroka.

7. Prvi zatrjevani vzrok za zamudo je zastoj na cestišču. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predstavlja zastoj na cestišču predvidljivo prometno nevšečnost, na katero bi morala tožnik in njegova pooblaščenka računati. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da se stranka ne more uspešno sklicevati na predvidljive prometne nevšečnosti. Drugače pa je, kadar gre za nenadne vzroke, kar bi lahko bilo tudi v obravnavanem primeru. Tožnik zatrjuje, da je prišlo do zastoja že na relaciji Lukovica – Domžale, kar je izjema in ne pravilo, zato zastoj ni predstavljal zgoščenega prometa na vpadnici v mesto, saj je do njega prišlo že prej (pri Lukovici). Iz sporočila Prometno informacijskega centra za stanje na avtocestah (A1) izhaja, da je bil promet na tem delu cestišča zgoščen in je prihajalo ob 8.17 uri do zastojev, ob 8.40 uri pa zastojev ni bilo več. Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je šel od doma ob 7.30 uri, kar je pravočasno, glede na to, da za pot od doma do sodišča potrebuje 45 minut.1 To pomeni, da je imel tožnik ob odhodu od doma na razpolago še enkrat toliko časa, ki bi ga potreboval za prihod na sodišče. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se sklicuje na izreden dogodek, in sicer zastoj na cesti, ki je bil tako obsežen, da je predstavljal nepričakovano oviro, saj ni običajno, da se zastoj prične že pri Lukovici. Glede na to, da je imel tožnik na razpolago še enkrat toliko časa, kot bi potreboval za pot od doma do sodišča in je polovico tega časa porabil v zastoju, za katerega trdi in dokazuje, da je bil izreden, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilna ocena prvostopenjskega sodišča, da gre za očitno neupravičen razlog.

8. Po tem, ko je tožnik parkiral, je začel iskati sodišče, saj ni vedel, kje je.2 Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, je bil ob 8.55 uri pri hotelu Union, kamor je bil napačno usmerjen s strani mimoidočega, ki ga je povprašal, kje je sodišče, ta pa ga je usmeril proti Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Nepoznavanje mesta res ni opravičljiv razlog, na katerega bi se lahko tožnik utemeljeno skliceval, kar je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Vendar je bil tožnik že v časovni stiski zaradi zastoja na avtocesti. Zamudo je skušal odpraviti, vendar ni vedel, kje se nahaja sodišče, zato je o tem poizvedoval. Klical je tudi pooblaščenko, ki je bila ravno tako v zamudi zaradi zatrjevanega istega zastoja na cesti. Poleg tega se nahaja "sodišče v Ljubljani" na vsaj štirih lokacijah v centru mesta. Na eno od njih (žal napačno) je bil tožnik tudi usmerjen. Ko sta s pooblaščenko ugotovila, da je bil tožnik usmerjen na napačno sodišče, je skušala pooblaščenka preko uradnice v pisarni sporočiti sodišču zamudo in doseči preložitev naroka, a žal neuspešno, saj uradnica ni mogla vzpostaviti zveze. Tožnik je nato po navodilih pooblaščenke prišel na sodišče, sicer pravočasno, vendar je zaradi osebnega pregleda na vhodu na narok zamudil. Vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča kaže na skrbnost tožnika in pooblaščenke, ki sta po dogodku, ki je bil izvirni vzrok za zamudo (zastoj na cesti), poskušala odvrniti zamudo. Zato stranki ni mogoče očitati krivde, da ob predvideni zamudi ni poskušala odvrniti posledic zamude in doseči preložitve naroka. Za svoje trditve je tožnik ponudil tudi ustrezne dokaze (zaslišanje tožnika in tajnice v odvetniški pisarni, potrdilo Prometno informacijskega centra o zastoju na cesti).

9. Iz navedenih razlogov ocena prvostopenjskega sodišča, da se predlaga vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenih razlogov, ni pravilna. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču, da bo opravilo narok in o tožnikovem predlogu ponovno odločilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 Sodišče je preverilo kako dolgo potrebuje tožnik od svojega kraja do sodišča in ugotovilo, da 48 minut, če je cesta prazna, sicer pa več (vir razdalja med kraji, racunovodje.com). 2 Tožnik ni iz Ljubljane.