Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V zvezi z varstvom, vzgojo in oskrbo mld. otrok ter njunimi stiki z očetom sta udeleženca v postopku na prvi stopnji sklenila poravnavo, zato je sodišče prve stopnje s sklepom odločalo le še o preživninski obveznosti v breme očeta. Sklenilo je, da mora od 26. 4. 2021 dalje plačevati preživnino v višini 190,00 EUR za vsakega otroka, do 18. dne v mesecu za tekoči mesec, na transakcijski račun matere.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga nasprotni udeleženec predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: – Ali je v konkretnem primeru sodišče pri ugotavljanju mesečnih preživninskih potreb mld. otrok, ki se nanašajo na strošek prehrane, bivalnih stroškov, oddiha ter higiene, pravilno uporabilo materialne določbe, in sicer določbo 183., 189., 190. in 194. člena Družinskega zakonika (DZ) ter 70. - 73. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter 5. in 5. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), glede na to, da mld. otrokoma tovrstne preživninske potrebe nastajajo pri vsakem od staršev le v sorazmerni višini glede na dejanski čas, ki ga mld. otroka v okviru stikov preživljata z vsakim od staršev? – Ali je v konkretnem primeru sodišče pri porazdelitvi preživninske obveznosti mld. otrok med starša kot preživninska zavezanca, pravilno uporabilo materialne materialne določbe, in sicer določbo 183., 189., 190. in 194. člena Družinskega zakonika (DZ) ter 70. - 73. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter 5. in 5. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), glede na to, da preživninske potrebe mld. otrok v obsegu prehrane, bivalnih stroškov, oddiha in higiene, zagotavlja mld. otrokoma vsak starš v sorazmerni višini glede na dejanski čas, ki ga mld. otroka v okviru stikov preživljata z vsakim od staršev in torej tovrstne preživninske potrebe vsak od staršev mld. otrokoma zagotavlja v okviru svojega gospodinjstva? – Ali je v konkretnem primeru sodišče pravilno pri porazdelitvi preživninske obveznosti za mld. otroka upoštevalo prejem otroškega dodatka, glede na materialne določbe 70. - 73. člena ZSDP-1 ter 5. člena ZUPJS? – Ali je v konkretnem primeru sodišče pravilno pri presoji materialnih in finančnih zmožnosti starša k preživljanju mld. otrok upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec mesečno odplačuje kredit iz naslova stanovanjsko – bivalnega vprašanja zase in za mld. otroka? – Ali obrazložitev sklepa Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. III Cp 231/2022 z dne 5. 4. 2022 glede na izpostavljene pritožbene razloge nasprotnega udeleženca glede zmotne uporabe materialnega prava prvostopenjskega sodišča, ustreza standardu obrazložene sodne odločbe na način, da ni mogoče govoriti o sodniški samovolji (kar se nanaša na točke 10, 11, 12 in 13 obrazložitve sklepa)?

4. Predlog ni utemeljen.

5. V 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je določeno, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon o pravdnem postopku. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).