Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da so po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo verjetnosti izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Dokazni postopek je namreč pokazal, da se udeleženca trenutno nista sposobna dogovarjati glede stikov, da se prevečkrat zgodi, da eden ali drugi izmed njiju stike samovoljno podaljša, prekine ali prestavi, kar je v škodo mld. A., pri kateri se mora vzpostaviti občutek varnosti, jo poskušati izogniti stresu, predvsem pa jo zaščititi pred konflikti staršev, kar bi lahko ogrožalo njen psihofizični razvoj. Natančna določitev stikov še pred odločitvijo do končne odločitve namreč pomeni, da odpade vsakodnevno tedensko dogovarjanje o stikih in s tem tudi stres. Iz izpovedbe predlagateljice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se mld. A. s tem spopada tako, da je pričela stike odklanjati in to je nedvomno potrebno čimprej preseči. Z izdajo začasne odredbe o natančni določitvi stikov je sodišče zavarovalo mld. A. ter ji takoj omogočilo, tako redne stike z očetom kot materjo, vse brez obremenjevanj s spori med staršema do končne odločitve v predmetni nepravdni zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški se pridržijo za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, da bodo stiki med mld. A. in nasprotnim udeležencem za čas od izdaje tega sklepa do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi potekali: - vsak drug vikend od petka, ko nasprotni udeleženec mld. A. po končanih šolskih obveznostih pobere v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko jo vrne v šolo, kadar mld. A. ni v šoli jo nasprotni udeleženec prevzame na domu matere v petek po 16.00 uri in vrne na dom matere v ponedeljek zjutraj do 8.00 ure; - v tednu, ko je vikend stik, v torek, ko oče prevzeme mld. A. po končanih šolskih obveznostih v šoli, in jo nato v sredo zjutraj vrne v šolo, kadar mld. A. ni v šoli, jo nasprotni udeleženec prevzame na domu matere v torek po 16.00 uri in vrne na dom matere v sredo zjutraj do 8.00 ure; - v tednu, ko ni vikend stika, v torej, ko oče prevzame mld. A. v šoli po končanih obveznostih in jo nato vrne v četrtek zjutraj v šolo, kadar mld. A. ni v šoli jo nasprotni udeleženec prevzame na domu matere v torek po 16.00 uri in vrne na dom matere v četrtek zjutraj do 8.00 ure; - v času poletnih počitnic (julij in avgust) tako, da mld. A. preživi nepretrgoma dva tedna z očetom in dva tedna z materjo, pri čemer se redni tedenski in vikend stiki v tem času ne izvajajo, za točne termine pa se starša uskladita najmanj do 31. 5. tekočega leta in v primeru, če se starša ne moreta dogovoriti, mld. A. v letu 2022 dva tedna preživi v mesecu juliju z očetom in dva tedna v mesecu avgustu 2022 z materjo, v letu 2023 obratno, in tako naprej izmenjaje in za točen termin počitniškega stika sta oba starša dolžna obvestiti drug drugega vsaj en mesec pred pričetkom takšnega stika; - jesenske, zimske in prvomajske počitnice po šolskem koledarju preživi mld. A. z vsakim staršem do polovice, pri čemer preživi prvi del počitnic pri tistem od staršev, kjer ima stik prvi vikend teh počitnic, predaja otroka pa se vrši med počitnicami v sredo ob 18.00 uri in traja pri drugem staršu do ponedeljka zjutraj, ko se mld. A. vrne v šolo. Starša se lahko tudi dogovorita, da bo mld. A. zaradi organiziranih aktivnosti preživela celotne tedenske počitnice z enim od staršev, te počitnice pa nato naslednjo leto v celoti preživi pri drugem staršu, in tako naprej izmenjaje v parnih in neparnih letih, o čemer sta se starša dolžna dogovoriti najmanj en mesec pred predvidenim začetkom počitnic. Redni tedenski in vikend stiki pa se v tem času ne izvajajo; - božične praznike (od 24. 12. do 29.12. do 18.00 ure preživi mld. A. v letu 2022 z očetom, novoletni del počitnic (29. 12. do 2. 1. 2022) pa z materjo, v letu 2023 obratno in tako naprej izmenjaje, pri čemer se redni tedenski in vikend stiki v tem času ne izvajajo; - določeno je tudi glede predaje veljavne zdravstvene izkaznice (izrek pod točko I). Sodišče je odločilo tudi glede odpadlih stikov ter obvestitve o odpadlih stikih nasprotnega starša (izrek pod točko II), vse kar pa se je zahtevalo drugače ali več pa je sodišče prve stopnje zavrnilo (v izreku pod točko III). Prav tako je tudi v primeru kršitve določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR (izrek pod točko IV) ter da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka in pritožba ne zadrži njene izvršitve (izrek pod točko V).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta oba udeleženca.

3. Predlagateljica s pritožbo izpodbija odločitev v delu tretje alineje točke I izreka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega predpisa. Ne strinja se z odločitvijo, da mld. A., v času ko vikend stik preživlja z očetom, da se med tednom izvaja stik v trajanju od torka po šoli do četrtka zjutraj, temveč se zavzema, da se v tem tednu stiki izvajajo od srede do petka. V obstoječem režimu stikov je namreč situacija takšna, da se mld. A. v ponedeljek po šoli vrne k mami od vikend stika z očetom, torej jo mama prevzame v ponedeljek v šoli, in nato bi mld. A. šla ponovno k očetu že v torek po šoli in ostala pri njem do četrtka, kar bi za mld. A. predstavljalo stisko, saj je v obdobju šestih dni z mamo praktično samo v torek popoldan. Prepričana je, da je njen predlagan režim stikov s koristmi mld. A. ter da ji bi na ta način bilo zagotovljeno "varno življenje in podan razvoj stabilnosti". Predlaga, da se pritožbi ugodi ter se v tem delu spremeni režim stikov.

4. Nasprotni udeleženec sklep izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prepričan je, da ne obstajajo okoliščine, ki jih v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje predlagateljica, prav tako pa tudi iz mnenja CSD Maribor z dne 3. 12. 2021 ne izhaja ogroženost otroka, zato je prepričan, da pogojev za izdajo začasne odredbe ni. Pojasnjuje tudi, da je "zmotna predpostavka, da je odnos med udeležencema tako konflikten zaradi katerih bi bilo potrebno razmišljati, da je potrebna začasna sodna ureditev stikov mladoletnih otrok z udeležencema". Prepričan je, da bi eventuelno pred izdajo začasne odredbe bilo potrebno pritegniti izvedenca klinične psihologije ter da mnenje CSD v konkretnem primeru ne zadostuje. Izpostavlja, da bi bilo najprimerneje za hči, da teden prebije pri njemu in teden dni pri predlagateljici. Ne strinja se tudi z odločitvijo glede preživljanja mld. A. v času počitnic pri enem od staršev. Primerneje bi namreč bilo, da bi po dvotedenskem paketu pri enem udeležencu sledilo bodisi običajnih polni teden pri drugem ali dvotedenski paket pri drugem. Prav tako se ne strinja, da naj bi deklico "prevzemal" in "izročal" le on, saj mora biti breme predaje mld. hčerke med udeležencema porazdeljeno enakomerno. Sodišče tudi ni odgovorilo "na njegova opozorila", da mld. A. zgolj enodnevni stik pri njemu ne ustreza in da želi pri njem prebiti vsaj dve noči skupaj. Predlaga, da "pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zavrne predlagateljičin predlog z izdajo začasne odredbe oziroma, da ga razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje".

5. Udeleženca postopka sta odgovorila na pritožbi. Zavzemata se za potrditev sklepa v tistem delu, ki ga ne izpodbijata.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in jih zatrjuje tudi nasprotni udeleženec, ne ugotavlja. Sklep sodišča prve stopnje ima namreč vse potrebne razloge, da ga je mogoče preizkusiti, obrazložitev je jasna in izčrpna ter je v skladu z izvedenimi dokazi, zato ni podana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na ugotovljeno pravno relevantno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče zato povzema pravilne razloge sklepa sodišča prve stopnje kot pravilne, v izogib nepotrebnemu ponavljanju, ter glede na pritožbene ugovore le še dodaja:

8. Sodišče druge stopnje je pri odločanju o predlagani začasni odredbi pravilno izhajalo iz določb Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) v povezavi s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Slednji napotuje za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Ogroženost otroka je podana, če je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na svojem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali premoženju, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ)1

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da so po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo verjetnosti izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Dokazni postopek je namreč pokazal, da se udeleženca trenutno nista sposobna dogovarjati glede stikov, da se prevečkrat zgodi, da eden ali drugi izmed njiju stike samovoljno podaljša, prekine ali prestavi, kar je v škodo mld. A., pri kateri se mora vzpostaviti občutek varnosti, jo poskušati izogniti stresu, predvsem pa jo zaščititi pred konflikti staršev, kar bi lahko ogrožalo njen psihofizični razvoj. Natančna določitev stikov še pred odločitvijo do končne odločitve namreč pomeni, da odpade vsakodnevno tedensko dogovarjanje o stikih in s tem tudi stres. Iz izpovedbe predlagateljice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se mld. A. s tem spopada tako, da je pričela stike odklanjati in to je nedvomno potrebno čimprej preseči. Z izdajo začasne odredbe o natančni določitvi stikov je sodišče zavarovalo mld. A. ter ji takoj omogočilo, tako redne stike z očetom kot materjo, vse brez obremenjevanj s spori med staršema do končne odločitve v predmetni nepravdni zadevi.

11. Sodišče prve stopnje je pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo tudi pravilno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za pritegnitev izvedenca klinične psihologije in neformalnega razgovora z mld. A. pritožbeno sodišče razloge sodišča prve stopnje o tem v celoti povzema (točka 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

12. Pojasniti je, da za izdajo začasne odredbe zadostuje, da je ogroženost otroka izkazana s stopnjo verjetnosti in sodišče prve stopnje je le to stopnjo verjetnosti v konkretnem primeru ugotovilo ter pravilno izdalo začasno odredbo. Pravilno je sledilo predlogom staršev, kot mnenju CSD, ter natančno določilo režim stikov tako med tednom, med vikendi, med počitnicami in prazniki in pritožbeni ugovori, da le ti niso v korist otroka ter, da so preobsežni oziroma nepravilno določeni, pritožbeno sodišče ne sledi.

13. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je to le začasna odločitev s katero so začasno določeni stiki in tudi breme prevozov mld. A. do končne odločitve v tej zadevi. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da naj sodišče prve stopnje v končni odločitvi breme prevozov mld. A. enakomerno porazdeli. Pravilno je sodišče prve stopnje sledilo mnenju CSD, ki je strokovni organ in podaljšana roka sodišča ter ocenilo, da mnenje CSD upošteva koristi mld. A. Izpostaviti tudi je, da se lahko starši glede stikov dogovarjajo sami, vse ob upoštevanju in varovanju koristi mld. A. 14. Odločitev sodišča je bila sprejeta na podlagi dejanskega stanja, ki ga je z izvajanjem dokazov sodišče prve stopnje ugotovilo s stopnjo verjetnosti, in z stopnjo verjetnosti izkazano, da je varstvo koristi mld. A. ogroženo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP).

1 Glej VSL sklep IV Cp 652/2012, VSL sklep IV Cp 484/2021.