- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba I U 30/2022-35
ECLI:SI:UPRS:2025:I.U.30.2022.35 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Naloga informacijskega pooblaščenca ni omejena le na test javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, temveč vključuje tudi presojo, ali so izpolnjeni pogoji po ZTP, da se nek podatek lahko opredeli kot tajen. Šele če ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko pristopi k testu javnega interesa.
Dejstvo, da je tožnik sam javno objavil istovrstne podatke, ima ključen pomen za presojo škodljivih posledic razkritja. Če je tožnik določene podatke o vrsti, količini in prostorski razporeditvi blagovnih rezerv javno objavil, ne more hkrati trditi, da bi razkritje teh istih podatkov v okviru zahtevanih dokumentov imelo škodljive posledice za njegovo delovanje ali izvajanje nalog. Javna objava istovrstnih podatkov izkazuje, da njihovo razkritje ne povzroča škodljivih posledic, ki jih zahteva ZTP za določitev podatka kot tajnega.
Izrek
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Obrazložitev
Predhodni upravni postopek
1.Prosilka- stranka z interesom v tem postopku (v nadaljevanju: prosilka), je dne 1. 6. 2021 od to7enika zahtevala da ji na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega zna0daja (v nadaljevanju ZDIJZ) posreduje podatke o koli0dinah vseh blagovnih rezerv v Zavodu za blagovne rezerve z dne 1. januarja 2020 in za koliko dni preskrbe so zadostovale koli0dine blagovnih rezerv z dne 1. januarja 2020.
2.To7enik je zahtevo prosilke z odlo0dbo 1t. 090-0005/2021-2 z dne 10. 6. 2021 v celoti zavrnil. Kot predmet zahteve je prepoznal dokument "Vsebinsko in finan0dno poro0dilo o izvedenih aktivnostih in porabi sredstev za izvajanje programa dela za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, 1t. 04-09/2020-1", s prilogo 3/4 Razmestitev dr7eavnih blagovnih rezerv na dan 31. 12. 2019, ki je ozna0den s stopnjo tajnosti INTERNO.
3.Zavrnitev je utemeljil na dejstvu, da je minister za gospodarstvo na podlagi 5. 1lena Zakona o blagovnih rezervah (v nadaljevanju ZBR) in 10. 1lena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP) sprejel sklep 1t. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010 (v nadaljevanju Sklep), s katerim je dolo0dil zaupnost podatkov, na0din varovanja zaupnosti ter stopnjo tajnosti INTERNO za vsa zbirna poro0dila in druge podatke, kjer so navedeni podatki o vrsti, koli0dini in prostorski razporeditvi dr7eavnih blagovnih rezerv. Za navedene dokumente je bila narejena ocena mo7enih 1kodljivih posledic, iz katere izhaja, da bi razkritje teh podatkov lahko imelo 1kodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa.
4.Dokumenti so bili tudi ozna0deni kot tajni v skladu s 17. 1lenom ZTP. To7enik je navedel 61e, da v zvezi s temi dokumenti ni mo7eno uporabiti instituta delnega dostopa v skladu z dolo0dbami 7. 1lena ZDIJZ in 19. 1lena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega zna0daja, ter da dostop do teh podatkov prav tako ni mo7en na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. 1lena ZDIJZ, saj ta izjema za tajne podatke ne velja.
5.Prosilka se je zoper to7nikovo odlo0ditev prito7eila. Navajala je, da je od 1. 1. 2020 minilo 7ee ve0d kot leto in pol, zato razkritje podatkov ne more 1koditi delovanju organa. Organ ni pojasnil, kako bi mu razkritje 1kodilo. Oznaka s stopnjo tajnosti INTERNO je nesmiselna in v nasprotju z ZTP. Javni interes je utemeljevala s tem, da ima javnost pravico vedeti, kako je bila dr7eava pripravljena na epidemijo COVID-19 (v nadaljevanju: epidemija). Na za0detku epidemije marca 2020 so bile koli0dine za610citne opreme premajhne, mediji so poro0dali o praznih skladi610dih. Zdravni61ka zbornica je opozorila na pomanjkanje opreme. Ra0dunsko sodi610de je ugotovilo, da je organ na podlagi neustreznih ocen sklenil 64 pogodb v vrednosti 183 milijonov evrov z ve0d nepravilnostmi. Po oceni prosilke javni interes prevlada nad tajnostjo.
O izpodbijani odlo0dbi
6.To7ena stranka je z izpodbijano odlo0dbo prito7ebi prosilke ugodila, tako, da je odlo0dbo to7nika z dne 10. 6. 2021 odpravila in odlo0dila do je to7nik dol7en v roku 31 dni z dokumentov "Vsebinsko in finan0dno poro0dilo o izvedenih aktivnostih in porabi sredstev za izvajanje programa dela za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, 1t. 04-09/2020-1 z dne 14. 2. 2020" in njegovi prilogi "Priloga 3/4: Razmestitev dr7eavnih blagovnih rezerv na dan 31. 12. 2019", ki sta ozna0dena s stopnjo tajnosti INTERNO, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO, in ju, v elektronski obliki, posredovati prosilki (1. to0dka izreka) ter da v postopku re61evanja prito7be posebni stro61ki niso nastali (2. to0dka izreka).
7.Iz obrazlo7eitve izpodbijane odlo0dbe izhaja, da je to7ena stranka izhajala iz dolo0db ZTP kot sistemskega zakona, ki je kasnej61i od ZBR in predstavlja pravno podlago za izjemo iz 1. to0dke prvega odstavka 6. 1lena ZDIJZ. Ker je po ZTP tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij, je to7ena stranka ugotavljala izpolnitev navedenih kriterijev.
8.Ugotovila, je da so izpolnjeni elementi formalnega kriterija za obstoj tajnega podatka: oceno je izdelal direktor organa (poobla610dena oseba), dokument je pravilno ozna0den z INTERNO, postopek je bil izveden po ZTP. Presodila pa je tudi, da materialni kriterij ni izpolnjen.
9.Pri presoji materialnega pogoja je to7ena stranka navedla, da Sklep dolo0da kot zaupne le podatke o vrsti, koli0dini in prostorski razporeditvi dr7eavnih blagovnih rezerv, ne pa celotnih poro0dil. Dolo0ditev podatka za tajnega je namre0d vezana na sam podatek in se avtomati0dno ne prenese na celotni dokument, ki tak61en podatek vsebuje. Pri presoji materialnega kriterija obstoja tajnega podatka je klju0dno, da mora biti pri dolo0danju stopnje tajnosti predmet presoje vselej konkreten podatek, s 0demu se prepre0duje mo7enost zlorabe instituta tajnih podatkov. Res je sicer, da prvi odstavek 12. 1lena ZTP omogo0da, "da se kot tajen podatek dolo0di tudi podatek, ki je nastal z zdru7eevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, 0de tako zdru7eni ali povezani pomenijo podatek oziroma dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, dolo0denih s tem zakonom", vendar pa bi moralo slednje izrecno izhajati iz ocene mo7enih 1kodljivih posledic, 0de0der pa to7nik ni izkazal. Predmetna ocena 1kodljivih posledic se nana61a na zbirne podatke iz predmetnega dokumenta. To7ena stranka ob tem opozarja tudi na drugi odstavek 12. 1lena ZTP, ki dolo0da, "da kadar samo manj1i del dokumenta ali posamezen dokument zadeva vsebuje tajne podatke, ga je treba izlo0diti ter obravnavati in varovati v skladu z oznakami stopnje tajnosti", v podkrepitev argumentu, da dolo0ditev stopnje tajnosti "na splo61no oz. ne konkretizirano", ni dovoljena in je v nasprotju s pravno varnostjo. Po prepri0danju to7ene stranke navedena dolo0ba nedvomno izkazuje namen zakonodajalca, da je ozna0ditev dokumentov oz. podatkov za tajne skrajno sredstvo in sme zajeti le tiste podatke, ki izpolnjujejo pogoje, kot jih opredeljuje ZTP.
10.V zvezi z vsebino sklepa in oceno mo7enih 1kodljivih posledic, ki se nana61a na predmetni dokument, je to7ena stranka presodila, da v obravnavanem primeru tudi v primeru vrste in koli0dine ter razporeditve dr7eavnih blagovnih rezerv ne gre za tajne podatke saj ima organ na svojih spletnih straneh objavljene podatke o trenutni vrsti blaga.
11.Predmetni dokument se v celoti nana61a na podatke iz leta 2019, torej ne gre za aktualne in na0drtovane koli0dine in vrste blaga v 0dasu vlo7eitve prosilkine zahteve, oziroma v 0dasu odlo0danja organa, zato po presoji to7ene stranke v zvezi z razkritjem teh podatkov ne gre govoriti o 1kodljivih posledicah za delovanje ali izvajanje nalog organa. Po drugi strani pa so podatki pri to7niku nastali v neposredni povezavi z izvajanjem njegove gospodarske javne slu7be, ki se kot taka vselej izvaja v javnem interesu.
12.To7ena stranka je 61e ugotovila, da to7nik na svoji spletni strani objavlja posamezne zahtevane podatke pri objavah javnih naro0dil, tako za pretekla javna naro0dila, kot tudi za aktualne in na0drtovane koli0dine in vrste blagovnih rezerv ter druge podatke v zvezi z javnimi naro0dili. To7ena stranka je na61la javno dostopne podatke: objave naro0dil za motorno olje (lokacija, koli0dina), pogodbe o delegiranju koli0din naftnih derivatov (proizvod, koli0dina, skladi610de, rezervoar), pogodbe v zvezi z deli v skladi610dih, seznam naro0dil za 2019, status naro0dil za610citnih sredstev z vrstami in koli0dinami.
13.To7ena stranka je izpostavila javna naro0dila: nabava 161.190 kg mesa, 610 ton sladkorja, menjava naftnih derivatov Ortnek, nabava cepiv in zdravil. Javno dostopni so tudi podatki o lokacijah skladi610d (v pogodbah o najemu, pogodbi o dobavi elektri0dne energije). Ugotovila je 61e, da je to7nik v preteklosti istovrstne podatke objavljal na spletnih straneh - letna poro0dila za 2015, 2016 in 2017. Iz poro0dil so razvidni konkretni podatki o vrsti blaga, zalogah, realizaciji programa, prihodkih in odhodkih, investicijah, odprodaji, ra0cunovodskih izkazih, strukturi zalog. Ti podatki so bili javno dostopni, 0deprav je v tem 0dasu 7ee veljal Sklep.
14.Glede finan0dnih podatkov je to7ena stranka ugotovila, da so ti javno dostopni, ob tem pa predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in se nana61ajo ne samo na vrsto in koli0dino dr7eavnih blagovnih rezerv, temve0d tudi na samo delovanje organa in njegove investicije.
15.To7ena stranka je ugotovila 61e, da kot tajnih podatkov ni mo7eno opredeliti kazala vsebine, izhodi610d za izdelavo dokumenta (ta obsegajo zakonske dolo0dbe in splo61na izhodi610da za izdelavo tega dokumenta), programa oblikovanja in vzdr7eevanja blagovnih rezerv po posameznih skupinah proizvodov (kjer so zapisane naloge to7nika v zvezi s tem), programa investicij, investicijskih vzdr7eavanj, stro61kov storitev v zvezi z vzdr7eevanjem ter nakupov osnovnih sredstev in drobnega inventarja, programa odprodaje nepremi0dnin in premi0dnin organa ter programa dela splo61ne slu7be, ki se nana61a na zaposlovanje in po7arno varnost. Sklepno je to7ena stranka v zvezi z obstojem izjeme iz 1. to0dke prvega odstavka 6. 1lena zaklju0dila, da pri zahtevanih podatkih ni izpolnjen materialni pogoj za dolo0ditev podatka kot tajnega po ZTP.
16.Navedeni razlogi se nana61ajo tudi na Prilogo 3/4: Razmestitev dr7eavnih blagovnih rezerv na dan 31. 12. 2019 (vrste blaga, naziv skladi610da, zaloga). Ne gre za aktualne podatke, istovrstni podatki so objavljeni na Portalu javnih naro0dil in na spletnih straneh organa.
17.Sklepno je to7ena stranka na podlagi tretjega odstavka 17. 1lena ZTP, ki dolo0da, da se mora podatek oz. dokument obravnavati kot tajen, tudi 0de je ozna0den le s stopnjo tajnosti (torej, 0de je izpolnjen le eden od formalnih elementov), to7niku nalo7ila, da z zahtevane dokumentacije umakne stopnjo tajnosti INTERNO, razen v delu, kot to izhaja iz izreka odlo0dbe.
Bistvene navedbe strank v postopku
Navedbe to7nika
To7nik vlaga to7bo iz razlogov iz 4. oz. podredno 1. in 3. to0dke prvega odstavka 27. 1lena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter predlaga, da sodi610de izpodbijano odlo0dbo izre0de za ni0dno. Podredno predlaga, da sodi610de izpodbijano odlo0dbo odpravi in zadevo vrne to7eni stranki v ponovno odlo0danje oz. podredno, da samo odlo0di o zadevi. Zahteva tudi povrnitev sodnih stro61kov.
Uvodoma pojasnjuje namen, zaradi katerega je bil ustanovljen, in sicer da ustvarja in vzdr7euje zaloge za pre7eivetje prebivalcev klju0dnega blaga, ki bo omogo0dalo pre7eivetje tudi v kriti0dnih obdobjih, ko tr7na ekonomija ne more zadostiti potrebam prebivalstva. Zaradi relativno velikih zalog, ki jih to7nik poseduje in z njimi trguje, so nekateri podatki in dokumenti, s katerimi upravlja, dolo0deni kot tajni. Njihovo razkritje bi lahko omogo0dilo ugotovitev potencialnih 61ibkih to0dek v sistemu dr7avnih rezerv in vodilo v 1kodo, ki bi prizadela vse dr7avljane Republike Slovenije. Zahteva za pridobitev teh podatkov 7ee sama po sebi ka7ee na dejstvo, da si 7ele neka oseba posegati v delovanje sistema kriznih zalog, 0deresa to7ena stranka ni upo61tevala in je odlo0dala povsem formalistično. Dejansko stanje, ki ga je ugotovila to7ena stranka, ni zajelo bistvenih elementov, vezanih na to7nikovo dejavnost. Varnostno gledano celotna dokumentacija, ki je predmet varstva tajnosti, predstavlja zaklju0deno celoto podatkov, ki jih mora to7nik varovati, zato da bi lahko zagotovil izvajanje svojih pristojnosti. To7nik v zvezi s tem predlaga zasli61anje svojega direktorja, ki naj bi izpovedal ve0d o pomenu varovanja zahtevanih dokumentov.
V to7bi navaja tri glavne razloge za razveljavitev odlo0dbe. Prvi0d, opozarja na pomen blagovnih rezerv za nacionalno varnost in pre7eivetje prebivalcev v kriti0dnih situacijah ter trdi, da bi razkritje podatkov razkrilo 1ibke to0dke sistema in politike vodenja rezerv. Drug0d, primarno zatrjuje, da Informacijski poobla610denec sploh ni pristojen za presojo materialne upravi0denosti tajnosti po Zakonu o tajnih podatkih. Legitimacija poobla610denca naj bi bila omejena le na test javnega interesa, ne pa na odlo0danje o sami tajnosti, zato je odlo0dba ni0dna zaradi prekora0ditve pristojnosti. Tretji0d, podredno navaja, da je presoja napa0dna, saj Sklep ministra jasno dolo0da kot zaupna vsa zbirna poro0dila, kjer so navedene vrste, koli0dine in prostorska razporeditev rezerv, ne le posameznih podatkov. To7nik poudarja, da gre za varovanje celotnega dokumenta kot logi0dne celote, ne posameznih podatkov, ter da se iz preteklih podatkov lahko sklepa na aktualno stanje in politiko vodenja rezerv.
Navedbe to7ene stranke
To7ena stranka se sklicuje na razloge izpodbijane odlo0dbe in zavra0da vse navedbe to7nika. Poudarja, da gre za podatke iz leta 2019, ki se ne nana61ajo na aktualne zaloge, ter da so 61tevilni podatki 7ee javno dostopni na portalu javnih naro0dil, zato v zvezi z razkritjem teh podatkov ne gre govoriti o 1kodljivih posledicah za delovanje ali izvajanje nalog to7nika. Dostop do informacij javnega zna0daja je ustavna pravica, ki omogo0da nadzor nad delovanjem organov in porabo prora0dskega denarja. Zavra0da o0ditke o nelegalnosti in pojasnjuje, da ima zakonsko podlago za presojo tajnosti v okviru prito7ebne presoje, saj je prosilka v prito7bi zahtevala umik tajnosti. Ugotavlja, da materialni kriteriji za tajnost niso izpolnjeni, ker so istovrstni podatki 7ee javno dostopni. Meni, da je to7ba neutemeljena, predlaga njeno zavrnitev.
Navedbe stranke z interesom
Stranka z interesom podpira izpodbijano odlo0dbo in opozarja na dvome o pripravljenosti to7nika med epidemijo, ko so mediji poro0dali o praznih skladi610dih, Ra0dunsko sodi610de pa je ugotovilo nepravilnosti pri nabavah in neustrezne ocene zalog. Meni, da ima javnost pravico do vpogleda v delovanje to7nika, da lahko presodi njegovo u0dinkovitost in pripravljenost na krizne razmere. Razkritje podatkov iz leta 2019 ne more 1kodovati aktualnemu delovanju. Opozarja na prevladujo0d javni interes.
1.Sodišče je na dan 25. 11. 2025 opravilo glavno obravnavo. V okviru dokaznega postopka je pregledalo in prebralo vse listine priloženega spisa tožene stranke ki se nanaša na zadevo. Dokazni predlog za zaslišanje direktorja tožeče stranke A. A. je sodišče zavrnilo iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.
Sodna presoja
K I. točki izreka:
2.Tožba ni utemeljena.
3.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:
- O pristojnosti informacijskega pooblaščenca
4.Med strankama je sporno, prvič, ali ima tožena stranka pravico, da v postopku odločanja o pritožbi prosilke za dostop do informacij javnega značaja presoja, ali je bil nek podatek upravičeno, v skladu s pogoji določenimi v ZTP, opredeljen kot tajen podatek. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, je sporno drugič, ali je tožena stranka v obravnavani zadevi pravilno ugotovila, da del informacij, do katerih je prosilka zahtevala dostop, ne izpolnjuje enega od materialnih pogojev, ki jih za opredelitev, da gre za tajni podatek, predpisuje ZTP v 5. členu. Sodišče bo ti vprašanji presodilo po vrsti.
5.Tožnik kot primarni tožbeni razlog navaja, da tožena stranka sploh nima aktivne legitimacije za odločanje o tem, ali gre za tajnost ali ne, ter da je izpodbijana odločba zaradi prekoračitve pristojnosti (absolutno nična). Po presoji sodišča je ta tožbeni razlog neutemeljen. Informacijski pooblaščenec ima v obravnavani zadevi pristojnost za presojo, ali je bil nek podatek upravičeno (v skladu s pogoji ZTP) opredeljen kot tajen podatek.
6.ZDIJZ v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in v 1. točki prvega odstavka določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke (ZTP), opredeljen kot tajen.
7.Ustava RS daje v drugem odstavku 39. člena vsakomur pravico dobiti informacijo javnega značaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Dostop do informacij javnega značaja sistemsko ureja ZDIJZ, ki v 5.a in 6. členu restriktivno predpisuje izjeme od prostega dostopa. Namen tega zakona je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice, da pridobijo informacije javnega značaja (2. člen ZDIJZ).
8.Informacijski pooblaščenec je v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa do informacije javnega značaja, ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
9.Pravica do dostopa do informacije javnega značaja je omejena z več izjemami, med katerimi je tudi izjema, ki velja za podatke, ki so v skladu z ZTP opredeljeni kot tajni. ZDIJZ in ZTP tako na tem področju tvorita povezano celoto, kar pomeni, da mora imeti informacijski pooblaščenec pravico, da preveri, ali je bil nek podatek zakonito opredeljen kot tajen.
10.To izhaja že iz načela materialne resnice, v skladu s katerim mora upravni organ v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku: v nadaljevanju ZUP)1.
11.Da je bil namen zakonodajalca takšen, izhaja tudi iz obrazložitve predloga novele ZTP-B, kjer je v obrazložitvi k 2. členu navedeno, da mora biti informacijskemu pooblaščencu omogočen dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop zato, da bo lahko sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka.2.
12.Sodišče je v zadevi I U 982/2021 že presojalo identično pravno vprašanje in ugotovilo, da ima informacijski pooblaščenec pristojnost za presojo materialne upravičenosti opredeljevanja podatkov kot tajnih po ZTP. Pri tem je izhajalo iz sistemske povezanosti ZDIJZ in ZTP, ki informacijskemu pooblaščencu omogoča preverjanje, ali je bil podatek zakonito opredeljen kot tajen.
13.Sodišče nima razloga, da bi v obravnavani zadevi, ki zadeva identično pravno vprašanje, odstopilo od svoje predhodne odločitve. Tožnik v tožbi ne navaja nobenih novih argumentov, ki bi lahko vodili v drugačno presojo.
14.Posledično je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da lahko do umika tajnosti pride le v postopku, ki se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ na podlagi zahteve prosilca izvede v skladu z 21. členom ZDIJZ.
15.Četrti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč glede na zgoraj navedeno ureja le dodatno procesno možnost za prosilca, da od predstojnika organa zahteva umik tajnosti podatka3. Ta določba ne izključuje pristojnosti informacijskega pooblaščenca, da v okviru pritožbenega postopka preizkusi materialne pogoje za obstoj tajnosti podatka.
16.Ob tem tudi ne drži, da naj bi tožena stranka v nobenem primeru ne imela legitimacije odločati, ali gre za tajen podatek ali ne, saj je v skladu s četrtim odstavkom 21. člena ZDIJZ zoper odločitev o zahtevi za umik tajnosti dovoljena pritožba, o kateri v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZDIJZ odloča informacijski pooblaščenec.
17.Tožnik napačno razlaga vlogo informacijskega pooblaščenca. Njegova naloga ni omejena le na test javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, temveč vključuje tudi presojo, ali so izpolnjeni pogoji po ZTP, da se nek podatek lahko opredeli kot tajen. Šele če ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko pristopi k testu javnega interesa.
18.Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni absolutno nična. Informacijski pooblaščenec je imel pristojnost odločati o pritožbi prosilke in v tem okviru tudi pristojnost presojati materialne pogoje za obstoj tajnosti podatka. Sodišče tako odgovarja na prvo sporno vprašanje pritrdilno.
19.Glede drugega spornega vprašanja sodišče ugotavlja, da je informacijski pooblaščenec utemeljeno ugotovil, da del informacij, do katerih je prosilka zahtevala dostop, ne izpolnjuje materialnih pogojev, ki jih za opredelitev, da gre za tajni podatek, predpisuje ZTP v 5. členu.
20.Informacijski pooblaščenec je izpodbijano odločbo utemeljil na ugotovitvah, da: (i.) Sklep ministra določa kot zaupne le podatke o vrsti, količini in prostorski razporeditvi državnih blagovnih rezerv, ne pa celotnih poročil; (ii.) večje število podatkov, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, je tožnik že javno objavil; (iii.) del podatkov predstavlja splošne navedbe; (iv). podatki se nanašajo na leto 2019, ne na aktualne ali načrtovane zaloge.
- O razlagi Sklepa ministra
21.Sodišče ugotavlja, da Sklep ministra za gospodarstvo št. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010 določa, da se zaupnost podatkov in način varovanja zaupnosti ter stopnja tajnosti podatkov s stopnjo INTERNO določi za vsa zbirna poročila in druge podatke, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv.
22.Tožnik trdi, da ta dikcija jasno in nedvoumno določa, da so vsa zbirna poročila tajna, torej celotni dokumenti, ki vsebujejo navedene podatke. Sodišče se s to razlago ne strinja. Pravilna razlaga Sklepa je, da določa zaupnost podatkov in stopnjo tajnosti za vsa zbirna poročila, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev, ter za druge podatke, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev.
23.Bistvenega pomena je besedna zveza "kjer so navedene". Ta relativna zveza kaže, da predmet varstva niso celotna poročila kot taka, temveč le tisti deli poročil, kjer so navedeni specifični podatki o vrsti, količini in prostorski razporeditvi. Če bi bil namen ministra varovati celotna poročila, bi Sklep glasil, da se določi zaupnost za vsa zbirna poročila, ki vsebujejo podatke o vrstah, količinah in prostorski razporeditvi. Takšna dikcija bi jasno pokazala namen varovanja celotnih dokumentov. Obstoječa dikcija pa kaže na varovanje specifičnih podatkov znotraj poročil.
24.To razlago potrjuje tudi obrazložitev Sklepa, ki navaja, da je Ministrstvo za gospodarstvo ocenilo, da bi razkritje celovitih poročil in drugih podatkov, kjer so navedene vrste, količine ali prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv, imelo možne škodljive posledice. Obrazložitev torej razlikuje med celovitimi poročili kot eno kategorijo in drugimi podatki kot drugo kategorijo, pri čemer za obe kategorije velja pogoj, da morajo vsebovati specifične podatke o vrsti, količini ali prostorski razporeditvi. To pomeni, da so tajni le tisti deli poročil, ki vsebujejo te specifične podatke.
25.Tožnik napačno razlaga Sklep na način, da naj bi avtomatično varoval celotne dokumente. Takšna razlaga bi bila v nasprotju z ZTP, ki v drugem odstavku 12. člena izrecno določa, da kadar samo manjši del dokumenta ali posamezen dokument zadeve vsebuje tajne podatke, ga je treba izločiti ter obravnavati in varovati v skladu z oznakami stopnje tajnosti. Ta določba nedvomno izkazuje namen zakonodajalca, da je označitev dokumentov za tajne skrajno sredstvo in sme zajeti le tiste podatke, ki izpolnjujejo pogoje, kot jih opredeljuje ZTP. Navedena določba omogoča delni dostop in preprečuje pretirano označevanje celotnih dokumentov kot tajnih, ko so tajni le posamezni deli.
26.Tožnik se sicer sklicuje na prvi odstavek 12. člena ZTP, ki omogoča, da se kot tajen podatek določi tudi podatek, ki je nastal z združevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako združeni ali povezani pomenijo podatek oziroma dokument, ki ga je treba zavarovati. Vendar bi moralo slednje izrecno izhajati iz ocene možnih škodljivih posledic, česar pa tožnik, tudi po oceni sodišča, ni izkazal. Tožnik v postopku ni predložil nobene konkretne analize ali ocene, ki bi izkazovala, kako bi združevanje podatkov iz zahtevanih dokumentov z javno dostopnimi podatki ustvarilo novo, občutljivo informacijo.
- O dostopnosti podatkov
27.Sodišče ugotavlja, da je informacijski pooblaščenec v izpodbijani odločbi podrobno navedel, kateri podatki istega tipa so že javno dostopni. Ti podatki so dostopni na Portalu javnih naročil z navedbo konkretnih številk naročil, na spletni strani tožnika, kjer so navedene vrste blaga, ki ga trenutno hrani, v letnih poročilih za leta 2015, 2016 in 2017, ki vsebujejo konkretne podatke o vrstah, količinah in lokacijah, v objavah pogodb o delegiranju naftnih derivatov ter v objavah pogodb o delih v skladiščih.
28.Dejstvo, da je tožnik sam javno objavil istovrstne podatke, ima ključen pomen za presojo škodljivih posledic razkritja. Če je tožnik določene podatke o vrsti, količini in prostorski razporeditvi blagovnih rezerv javno objavil, ne more hkrati trditi, da bi razkritje teh istih podatkov v okviru zahtevanih dokumentov imelo škodljive posledice za njegovo delovanje ali izvajanje nalog. Javna objava istovrstnih podatkov izkazuje, da njihovo razkritje ne povzroča škodljivih posledic, ki jih zahteva ZTP za določitev podatka kot tajnega.
29.Tožnik v tožbi sicer navaja, da je povsem nepomembno, da je kateri od podatkov javno dostopen, saj predmet varstva ni zgolj posamezen podatek, pač pa dokument, ki tak podatek vsebuje. S tem argumentom se sodišče ne strinja.
30.Če bi razkritje določenega podatka res pomenilo škodljive posledice, tega podatka ne bi smel objaviti na svojih spletnih straneh ali na Portalu javnih naročil. Dejstvo, da je podatke objavil, kaže, da njihovo razkritje ne povzroča škodljivih posledic, ki jih zahteva ZTP za določitev podatka kot tajnega.
31.Tožnik v tožbi sicer navaja, da ne loči med nabavami in zalogami, ter da so v danem primeru predmet varstva zaloge, zalog pa ni mogoče javno izračunati, saj ni javno dostopnih podatkov o sproščanju rezerv.
32.Ta argument je nejasen in nedoločen. Tožnik ne pojasni konkretno, kako točno se nabave razlikujejo od zalog v kontekstu zahtevanih dokumentov. Prav tako ne pojasni, zakaj podatkov o zalogah ni mogoče izračunati iz javno dostopnih podatkov, kateri konkretni podatki o sproščanju rezerv manjkajo in kako bi razkritje podatkov iz leta 2019 omogočilo izračun aktualnih zalog.
33.Zgoraj povzete tožbene navedbe so tako splošne, da jih sodišče ne more preizkusiti. Glede na ugotovitve informacijskega pooblaščenca, da je bilo večje število podatkov v zahtevanih dokumentih že javno objavljeno, ni jasno, kako bi njihovo ponovno razkritje lahko omogočilo ugotovitev morebitnih šibkih točk državnih rezerv. Tožnik ni konkretiziral, katere šibke točke bi bile razkrite, kako bi razkritje podatkov iz leta 2019 omogočilo njihovo izkoriščanje, ali kakšna specifična varnostna tveganja bi nastala. Zgolj abstraktna navedba o možnih šibkih točkah, brez identifikacije konkretnih groženj, ne zadostuje za utemeljitev tajnosti po ZTP. Tožeča stranka prav tako ne opredeli določno, kako in katere povezave med informacijami bi lahko predstavljale dodatno podatkovno vsebino, ki je brez razkritja zahtevanih informacij ni mogoče že ugotoviti iz javno dostopnih podatkov, naštetih v izpodbijani odločbi.
34.Tožbene navedbe niso dovolj določne, da bi lahko vodile v sklep, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Brez konkretizacije, kako bi razkritje zahtevanih podatkov dejansko omogočilo ugotovitev občutljivih informacij, ki presegajo že javno dostopne podatke, sodišče ne more presoditi utemeljenosti tožnikovih navedb o škodljivih posledicah razkritja.
35.Neutemeljen je tudi tožnikov očitek, da je tožena stranka odločala povsem formalistično in ni zajela bistvenih elementov tožnikove dejavnosti. Nasprotno, informacijski pooblaščenec je izvedel temeljito materialno presojo, pri kateri je analiziral javno dostopne podatke na različnih virih, preveril časovno komponento podatkov, ugotovil vrste podatkov v zahtevanih dokumentih ter konkretno presodil, ali so izpolnjeni materialni pogoji za tajnost po ZTP. Tožnik sam ni predložil nobenih konkretnih dokazov ali argumentov, ki bi izkazovali, da je tožena stranka spregledala bistvene elemente njegove dejavnosti.
36.Tožnik je sicer v tožbi na več mestih navedel, da bo več o pomenu varovanja zahtevanih dokumentov na zaslišanju izpovedal njegov direktor, a je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo. Vsebina dokaza lahko namreč le potrdi ali ne potrdi trditve, ki jih je stranka predhodno podala v tožbi in vlogah oziroma ustno na glavni obravnavi, ne more pa dopolniti manjkajoče trditvene podlage, saj bi šlo pri tem za nedovoljen informativni dokaz4. Tožnik je imel možnost, da v tožbi konkretno opredeli, katere podatke v zahtevanih dokumentih je treba varovati in zakaj, vendar te možnosti ni ustrezno izkoristil.
37.Poleg nejasnosti glede razlikovanja med nabavami in zalogami je treba presoditi tudi časovno komponento zahtevanih podatkov. Glede časovne komponente sodišče ugotavlja, da se zahtevani dokumenti nanašajo na leto 2019. Prosilka je zahtevo vložila 1. 6. 2021, torej več kot leto in pol kasneje. Tožnik je odločbo izdal 10. 6. 2021, informacijski pooblaščenec pa 7. 12. 2021.
Tožnik v tožbi navaja, da je iz podatkov iz preteklosti mogoče sklepati na aktualne podatke ter trende in politiko delovanja. Vendar ta navedba ostaja na ravni gole trditve. Tožnik ne pojasni konkretno, na kakšen način se lahko iz podatkov iz leta 2019 sklepa na aktualne podatke, zakaj bi bili podatki stari več kot dve leti še vedno občutljivi, kako bi razkritje teh podatkov konkretno škodovalo delovanju ali izvajanju nalog in katere škodljive posledice bi lahko nastale.
Sodišče poudarja, da zgolj abstraktna trditev, da je mogoče iz preteklih podatkov sklepati na trende, brez konkretne obrazložitve mehanizma takšnega sklepanja in brez identifikacije specifičnih občutljivih informacij, ki bi bile razkrite, ne zadostuje za izkazovanje škodljivih posledic v smislu ZTP.
Glede dodatnih podatkov v dokumentu sodišče ugotavlja, da je informacijski pooblaščenec pravilno ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tudi druge podatke, ki jih ni mogoče označiti kot podatke o vrsti, količini in prostorski razporeditvi blagovnih rezerv. To so kazalo vsebine, izhodišča za izdelavo dokumenta, ki vključujejo zakonske določbe in splošna izhodišča, program oblikovanja in vzdrževanja blagovnih rezerv po posameznih skupinah proizvodov, ki zajema naloge zavoda, program investicij, investicijskega in tekočega vzdrževanja, program odprodaje nepremičnin in premičnin ter finančni podatki o porabi javnih sredstev.
Ti podatki ne spadajo pod Sklep ministra in jih ni mogoče opredeliti kot tajne po ZTP. Tožnik v tožbi tega ne prereka z nobenim konkretnim argumentom. Odsotnost konkretnih argumentov zoper ugotovitve informacijskega pooblaščenca glede teh dodatnih podatkov pomeni, da sodišče nima podlage za drugačno presojo od tiste, ki jo je sprejel informacijski pooblaščenec.
Ker sodišče ugotavlja, da materialni kriterij za obstoj tajnosti ni izpolnjen, dodatne ugotovitve o javnem interesu niso nujne, vendar sodišče dodaja še naslednje. Stranka z interesom je v pritožbi in odgovoru na tožbo prepričljivo utemeljila obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov. Epidemija COVID-19 je pokazala dvome o pripravljenosti Zavoda. Mediji so marca 2020 poročali o praznih skladiščih, Zdravniška zbornica je opozorila na pomanjkanje zaščitne opreme. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri nabavi opreme za 183 milijonov evrov, pri čemer je bila nabava opravljena na podlagi neustreznih in nepopolnih ocen stanja zalog.
Zavod izvaja gospodarsko javno službo, kar pomeni dejavnost, ki je izrazito v javnem interesu. Javnost ima zato pravico vedeti, kako je bil Zavod pripravljen na nesrečo večjega obsega ter ali je ustrezno izvajal svoje naloge v skladu z Zakonom o blagovnih rezervah. Podatki se nanašajo na leto 2019, torej na obdobje tik pred epidemijo. Prav ti podatki so ključni za presojo, ali je bil Zavod ustrezno pripravljen na krizno situacijo, ki je sledila.
Nadzor javnosti nad porabo proračunskega denarja in nad izvajanjem javne službe je temeljni element demokracije in ni odvisen od razlogov, ki jih ima posamezen prosilec za zahtevo po informacijah. Dejstvo, da je prosilka postavila zahtevo ravno v kontekstu epidemije COVID-19, ko je bila javna razprava o pripravljenosti države aktualna, dodatno utrjuje javni interes za razkritje zahtevanih podatkov.
- Navedbe in presoja navedb pooblaščenca tožeče stranke na glavni obravnavi
Na glavni obravnavi je pooblaščenec tožeče stranke vztrjal pri dosedanjih navedbah ter se skliceval na sodbo naslovnega sodišča v zadevi I U 982/2021-2 z dne 15. 4. 2025, v kateri naj bi bilo priznano pomen varovanja podatkov o vrstah, količinah in prostorski razporeditvi državnih blagovnih rezerv. Poudaril je, da je tudi v tisti zadevi bilo odrejeno le delno razkritje dokumentov z zakritjem posameznih podatkov v skladu s Sklepom ministra z dne 23. 4. 2010, ter da so državne blagovne rezerve ključna točka nacionalne varnosti.
Sodišče ugotavlja, da sklicevanje na referenčno sodbo ne podpira tožnikovih navedb, temveč dodatno potrjuje pravilnost izpodbijane odločbe. V referenčni zadevi je bil odrejen delni dostop z zakritjem konkretnih tabel o vrstah, količinah in razporeditvi rezerv. V obravnavanem primeru pa so dokumenti v večini vsebovali podatke, ki ne spadajo pod Sklep ministra (kazalo, zakonske določbe, program investicij, finančni podatki), prav tako pa so istovrstni podatki že javno objavljeni. Tudi v referenčni zadevi je sodišče zavrnilo tožbo zaradi splošnih navedb tožnika o šibkih točkah sistema, ki niso bile dovolj konkretne. Referenčna sodba tako potrjuje, da tudi v tej zadevi tožnik ni izpolnil trditvenega bremena.
Pooblaščenec v svojih navedbah izpušča bistveni del Sklepa ministra, in sicer besedno zvezo "kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev". Ta zveza jasno kaže, da predmet varstva niso celotna poročila, temveč le deli z določenimi podatki. Prav na tej razlagi temelji tudi delni dostop v referenčni zadevi. Selektivno navajanje Sklepa je zavajajoče in ne more služiti kot podlaga za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe.
Tudi ob upoštevanju navedb pooblaščenca na glavni obravnavi in ob pregledu referenčne sodbe ter odločbe informacijskega pooblaščenca, na katero se pooblaščenec sklicuje, ostaja ugotovitev, da tožnik ni izpolnil svojega trditvenega bremena ter da izpodbijana odločba ni nezakonita.
Sklepno
Sodišče zaključuje, da izpodbijana odločba informacijskega pooblaščenca ne vsebuje kršitev, ki bi vodile v njeno razveljavitev. Informacijski pooblaščenec je imel pristojnost za presojo, ali so izpolnjeni materialni pogoji za obstoj tajnosti podatka, kar izhaja iz sistemske povezanosti ZDIJZ in ZTP ter iz načela materialne resnice, ki zahteva preverjanje dejanskega izpolnjevanja zakonskih pogojev za tajnost. Izpodbijana odločba zato ni absolutno nična zaradi prekoračitve pristojnosti, kot to zatrjuje tožnik.
Informacijski pooblaščenec je pravilno ugotovil, da materialni kriterij za obstoj tajnosti ni izpolnjen. Ta ugotovitev temelji na več medsebojno povezanih razlogih. Prvič, Sklep ministra ne varuje celotnih poročil, temveč le specifične podatke o vrsti, količini in prostorski razporeditvi blagovnih rezerv, kjer so ti podatki navedeni. Besedna zveza "kjer so navedene" jasno kaže, da predmet varstva niso celotni dokumenti, temveč le določeni deli, ki vsebujejo naštete podatke. Razlaga, ki bi avtomatično varovala celotne dokumente, bi bila v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZTP, ki zahteva izločitev tajnih podatkov iz netajnih delov dokumentov.
Drugič, sodišče ugotavlja, da je tožnik sam številne istovrstne podatke o vrsti, količini in prostorski razporeditvi blagovnih rezerv javno objavil na Portalu javnih naročil in na svojih spletnih straneh. Če je tožnik določene podatke javno objavil, ne more hkrati trditi, da bi njihovo razkritje v okviru zahtevanih dokumentov imelo škodljive posledice. Dejstvo javne objave kaže, da razkritje ne povzroča škodljivih posledic, ki jih zahteva ZTP za določitev podatka kot tajnega.
Tretjič, zahtevani dokumenti se nanašajo na leto 2019, prosilka pa je zahtevo vložila več kot leto in pol kasneje. Tožnik ni konkretno pojasnil, kako bi podatki stari več kot dve leti še vedno lahko povzročili škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog zavoda.
Četrtič, tožnik ni konkretno pojasnil, kakšne škodljive posledice bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Navedbe o možnosti sklepanja na aktualne podatke ostajajo na ravni splošnih trditev brez konkretne obrazložitve.
Petič, informacijski pooblaščenec je pravilno ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tudi druge podatke, ki ne spadajo pod Sklep ministra in jih ni mogoče opredeliti kot tajne po ZTP, kot so kazalo vsebine, izhodišča za izdelavo dokumenta, programi delovanja in finančni podatki o porabi javnih sredstev.
Tožnik ni izkoristil možnosti, da v tožbi konkretno opredeli, katere podatke je treba varovati in kako bi njihovo razkritje povzročilo škodljive posledice. Sodišče je tožnikov predlog za zaslišanje direktorja zavrnilo, saj gre za nedovoljen informativni dokaz.
Zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
K II. točki izreka
Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. ------------------------------- 1 Tako tudi Pirc Musar N., Kraigher Mišič T. (ur), Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) s komentarjem, uradni list, Ljubljana 2017, str. 127. 2 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 104/2005, str. 34. 3 O tem vprašanju je Upravno sodišče že sprejelo stališče v sodbi I U 98/2018 z dne 25. 8. 2021 (62. točka obrazložitve). 4 Primerjaj sklep in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 130/2009 z dne 29. 5. 2012 (13. točka obrazložitve).