Jedro

Tožnica je bila leta 1996 izvoljena za sindikalno zaupnico s 4-letno mandatno dobo. Zato ji je tožena stranka maja 2003 zakonito podala redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj tožnica v času podaje odpovedi ni več uživala posebnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1., 2., 3. in 4. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: "Zavrne se zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28.5.2003 je nezakonita.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in še traja tako, da jo je tožena stranka dolžna pozvati in vrniti nazaj na ustrezno delovno mesto, v 8-ih dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici za čas od 27.10.2003 dalje vpisati v delovno knjižico delovno dobo, jo prijaviti v zavarovanje in ji obračunati nadomestilo plače za obdobje od

27.10.2003 do vrnitve na delo v višini bruto plače, ki bi ji bila obračunana, če bi v istem obdobju delala pri toženi stranki na delovnem mestu finančno obratovna knjigovodkinja, plačati predpisane davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek nadomestila plače, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega zneska nadomestila plače 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 175.032,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo.".

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28.5.2003, ki jo je podala tožena stranka tožnici, nezakonita. Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 27.10.2003, temveč ji še traja, zato jo je tožena stranka dolžna pozvati in vrniti nazaj na delo, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico, jo prijaviti v zavarovanje ter ji obračunati nadomestilo plače za obdobje od

27.10.2003 do vrnitve na delo, v višini bruto plače, ki bi ji bila obračunana, če bi delala na delovnem mestu finančno obratovna knjigovodkinja, plačati predpisane davke in prispevke ter ji izplačati neto nadomestilo plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega zneska nadomestila plače 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Odločilo je, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v znesku 175.032,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila. Tožena stranka sama krije svoje stroške sodnega postopka. Zavrnilo pa je zahtevek za plačilo nadomestila za neizkoriščeni letni dopust za leto 2003 in povrnitev stroškov sodnega postopka nad prisojenim zneskom.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbo (tožbeni zahtevek) v celoti zavrne. Navaja, da je v zadevi vprašanje obstoja imunitete bistvenega pomena, zato bi se moralo sodišče o tem opredeliti. V smeri zatrjevanja neobstoja imunitete, je navajala več razlogov, predvsem nezakonitost določitve sindikalnega zaupnika in prenehanje imunitete zaradi poteka mandata. Povsem utemeljeno je navajala, da tožnica ni imela imunitete, saj ji je mandat sindikalnega zaupnika potekel, kar je dokazni postopek jasno pokazal. Bistvo vprašanja je, ali je imuniteta obstajala, ali pa je prenehala zaradi poteka mandata. Sodišču se ni bilo potrebno opredeljevati, ali je delovanje sindikata zakonito, temveč konkretno o imuniteti tožnice, veljavnosti ali neveljavnosti mandata in glede poteka mandata. Navaja, da je dokazni postopek pokazal, da je delovanje sindikalnih funkcionarjev in zaupnikov pravno neveljavno zaradi poteka mandata, zato je sklicevanje tožnice na imuniteto brez pravne podlage. Zato je mnenja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in napravilo napačne zaključke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabilo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ugotovilo je, da je tožena stranka delovno mesto finančno obratovni knjigovodja, na katerem je delala tožnica, ukinila. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da so bili glede na izgubo in predvidene poslovne ukrepe tožene stranke, podani resni in utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sam postopek odpovedi je bil izveden v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002 - Ur. l. RS, št. 42/2002), ki je določen v členih od 88 do 87 in od 88 do 90. Ob ugotavljanju zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je ugotovilo, da tožena stranka ni spoštovala določil 113. člena ZDR/2002, ki določa za predstavnike delavcev posebno varstvo pred odpovedjo. Ugotovilo je, da je bila tožnica s sklepom izvršilnega odbora OO ZSSS sindikata tožene stranke z dne 16.2.1996 določena za sindikalno zaupnico. Delavski svet Pleskar p.o. in sindikat podjetja pa sta 13.10.1995 sklenila kolektivno pogodbo o pogojih za sindikalno delo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sindikat od leta 1996 ni imel volitev in ni znova imenoval sindikalnih zaupnikov, zato je tožnica do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ves čas opravljala funkcijo sindikalne zaupnice. Kljub ugotovitvi, da je mandat sindikalnih funkcionarjev in tudi tožnice, kot sindikalne zaupnice, zagotovo že potekel, se je postavilo na stališče, da za z ustavo določeno svobodno ustanavljanje in delovanja sindikatov nihče drug razen članov sindikata ne morejo osporavati zakonitosti njihovega delovanja. In ker je bila tožnica imenovana za sindikalno zaupnico na podlagi sklepa JO OO ZSSS z dne

16.2.1996, je zavarovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je odločilo, da je odpoved nezakonita.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo, da je vprašanje obstoja imunitete bistvenega pomena v konkretni zadevi, glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če tožnica ne bi imela zaščite po določbi 113. člena ZDR/2002. Navedeni člen določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Varstvo traja ves čas opravljanja njegove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

Ratificirana Konvencija mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (Ur. l. SFRJ, št. 14/82) v 1. členu določa, da morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti, kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu, ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi. Po 3. členu konvencije označuje izraz "delavski predstavnik" tiste, ki imajo takšen status po državnih zakonih ali v praksi, ne glede na to, ali so sindikalni predstavniki oziroma predstavniki, ki so jih imenovali ali izvolili sindikati ali njihovi člani, ali pa so izvoljeni predstavniki oziroma predstavniki, ki so jih svobodno izvolili delavci podjetja v skladu z državnimi zakoni ali predpisi ali kolektivnimi pogodbami in njihove funkcije ne zajemajo dejavnosti, ki so priznane kot izključna pravica sindikatov v ustrezni državi. Upoštevajoč navedeno ureditev, ni zaščiten zaradi sindikalne dejavnosti vsak sindikalni funkcionar, temveč le sindikalni poverjenik, ki je kot tak imenovan oziroma izvoljen.

35. člen Statuta Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki zavezuje tudi sindikat pri toženi stranki, določa postopek v zvezi z mandatom sindikalnih funkcionarjev in sindikalnih zaupnikov. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka je bila tožnica v letu 1996 izvoljena kot sindikalne zaupnica. Po statutu Zveze svobodnih sindikatov je bil takrat mandat sindikalnih funkcionarjev štirileten. Po letu 1996 pri toženi stranki ni bilo novih volitev, niti ni prišlo do podaljšanja mandata organov sindikata in sindikalnih zaupnikov.

Iz izpovedi priče B. F., sekretarja Območne organizacije ZSSS P. izhaja, da so spregledali potek mandata sindikalnih zaupnikov pri toženi stranki, da pa je sindikat pri toženi stranki normalno deloval naprej. Šele ko se je pojavil dvom, ali je tožnica sindikalna zaupnica, je direktor tožene stranke navajal, da je celotno delovanje sindikata nezakonito.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi temeljno vprašanje, ali je imela tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delovnopravno imuniteto sindikalnega zaupnika. Glede na izveden dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje in glede na zaključek, da je tožnici kot sindikalni zaupnici mandat že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnici, kot sindikalni zaupnici, delodajalec ne bi smel odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialno-pravno zmoten. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica zaradi poteka mandata nima več delovno-pravne imunitete, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku.

Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov na podlagi 86. in 88. člena ZDR/2002. Iz obrazložitve odpovedi je razvidno, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo zaradi ukinitve delovnega mesta finančno obratovni knjigovodja. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je tožena stranka dokazala, da so glede na izgubo in predvidene poslovne ukrepe podani resni in utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Z navedenimi dejanskimi in pravnimi zaključki soglaša tudi pritožbeno sodišče. Zaradi slabih finančnih rezultatov poslovanja tožene stranke za leto 2002, je v pristojnosti direktorja, da odloča o zaposlovanju in številu izvrševalcev posameznega delovnega mesta. Tožena stranka se je odločila zmanjšati stroške poslovanja z angažiranjem zunanje institucije, ki je prevzela posle v računovodstvu. Razloge za odpoved je pojasnil v svoji izpovedi direktor tožene stranke, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev, da se delo, ki ga je opravljala tožnica racionalnejše organizira. Že ta utemeljitev zadošča, saj je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.

Tožena stranka je tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče zmotno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje saniralo z uporabo 4. točke 358. člena ZPP tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo ter zahtevek tožnice zavrnilo.