Jedro

V postopku za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodišče ugotavlja le, ali je bil sklep vročen oziroma objavljen v skladu s 122. členom ZFPPIPP, ne sme pa se ukvarjati s samo pravilnostjo vsebine sklepa o podanem soglasju, saj bi s tem poseglo v pravnomočen sklep.

Izrek

Pritožba upnika A. d. o. o. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 200) odločilo, da se predlog upnika A. d.o.o. za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa St .../2016 z dne 7. 5. 2020 (p.d. 185) zavrne.

2. Zoper takšen sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavno zajamčenih pravic pritožila upnica A. d.o.o. (p.d. 202) in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ugodi oziroma podrejeno, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj dolžnika (p.d. 213), ki je predlagal, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je podana procesna legitimacija upnika A. d.o.o. za vložitev pritožbe, saj je prijavil pogojno terjatev in je njegova procesna legitimacija iz prvega odstavka 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) podana. Sodišče je s sklepom z dne 7. 5. 2020 (p.d. 185) na podlagi četrtega odstavka 267. člena ZFPPIPP dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prodajne pogodbe) z dne 30. 9. 2015, sklenjene s kupcem A. d.o.o. Sklep je bil objavljen še istega dne, torej 7. 5. 2020 in je dne 23. 5. 2020 postal pravnomočen. Nakar je sodišče prve stopnje od družbe A. d.o.o. prejelo predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa z dne 7. 5. 2020, ker naj bi bile storjene napake pri vročanju sklepa, s čimer so ji bile kršene ustavno zagotovljene pravice. Razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa je predlagala s smiselno uporabo 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Določba drugega odstavka 42. člena ZIZ, ki se smiselno uporablja v tem primeru, določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti (pravnomočnosti) razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti pravilna, saj se v skladu z določbo iz drugega odstavka 123. člena ZFPPIPP v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določi zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Vsa ostala pisanja se v skladu z določbo 122. člena ZFPPIPP objavljajo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (AJPES), ki so namenjene objavam v postopkih zaradi insolventnosti. Tako je sodišče prve stopnje sklep, s katerim je podalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravilno objavilo na spletnih straneh AJPES in je pričel teči rok za pritožbo od dneva objave dalje, kar je tudi v skladu z obstoječo sodno prakso.1

7. Ni mogoče potrditi pritožniku, da je šlo za neutemeljeno ugotovljeno pravnomočnost, saj pritožnik z večino svojih trditev napada vsebino sklepa z dne 7. 5. 2020 in sicer o tem, da je bilo soglasje podano v nasprotju z ZFPPIPP in sodno prakso Vrhovnega sodišča (III Ips 16/2017), kar pa ni bistveno za odločitev o njegovem predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o soglasju. V postopku za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodišče ugotavlja le, ali je bil sklep vročen oziroma objavljen v skladu s 122. členom ZFPPIPP, kar je, glede na zgoraj navedeno, bilo pravilno izvedeno, ne sme pa se ukvarjati s samo pravilnostjo vsebine sklepa o podanem soglasju, saj bi s tem poseglo v pravnomočen sklep. Šele, če bi sodišče ugotovilo nepravilnosti pri vročanju ali objavi, in bi posledično razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti, bi pritožnik lahko vložil vsebinsko pritožbo zoper sklep o soglasju, v katerem bi uveljavljal razloge zmotne uporabe prava (ZFPPIPP)2 in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter druge pritožbene razloge. Kot že navedeno, pa konkretnih razlogov glede napačne objave sklepa, ne zatrjuje.

8. Glede očitka kršitve ustavnih pravic pritožbeno sodišče odgovarja, da je Ustavno sodišče v okviru presoje, ali je poseg, kot ga določa ZFPPIPP v zvezi z objavo po 122. členu ZFPPIPP, ustaven, ocenilo, da takšen poseg temelji na ustavno dopustnem cilju. Ugotovilo je, da je iz zakonodajnega gradiva jasno razviden cilj, ki ga je zakonodajalec zasledoval s sprejetjem ureditve javne naznanitve, tj. na sodoben in preglednejši način zagotoviti javno objavo vseh pomembnih procesnih dejanj v postopkih zaradi insolventnosti, ki ima enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku, in s tem nadomestiti objave v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodnih deskah, ki jih je poznala prej veljavna ureditev po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99 ZPPSL). Nadalje je Ustavno sodišče ugotovilo, da tudi iz sodne prakse ESČP izhaja, da objava na sodni deski in v uradnem glasilu zasleduje legitimni cilj zagotoviti hiter in učinkovit stečajni postopek. Razlog opustitve osebne vročitve je namreč v večjem številu oseb, zlasti upnikov, ki so stranke stečajnega postopka, zato bi lahko vročitve bistveno povečale stroške postopka in ohromile njegov potek. Ker je učinkovita seznanitev s procesnimi pisanji pogoj za učinkovit in hiter postopek, slednji pa je sestavni del ustavne zahteve po učinkovitem sodnem varstvu (23. člen Ustave), gre pri omejitvi pravice do izjave v postopku, varovane v 22. členu Ustave, za ustavno dopusten cilj, zaradi katerega je zakonodajalec smel omejiti navedeno pravico s tem, ko je namesto vročanja določil javno objavo na spletnih straneh.3

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

1 Glej sodno prakso, VSL Sklep Cst 168/2019 in druge. 2 ... in bi se skliceval na obstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča glede podaje soglasja. 3 Odločba Ustavnega sodišča št. U-386/15, U-I-179/15 z dne 12. 5. 2016, 14. točka obrazložitve.