Jedro

Nadomestni način izvršitve kazni v razmerju do uveljavljanje kazenske odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba obsojenega P.G. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 14. 9. 2017 zavrnilo predlog obsojenega P.G. za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna in predlog za odreditev prestajanja kazni zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor - Odprti oddelek Rogoza. Odločitev je bila izdana s sklepom V Kr 52420/2011. 2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da izrečeno kazen zapora izvrši z zaporom ob koncu tedna oziroma da se odredi prestajanje kazni zapora v odprtem oddelku "Zavoda Rogoza".

3. Pritožnik uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka podrobneje ni opredelil (specificiral). Navedbo, da "argumentacija sodišča ni dovolj obrazložena", je mogoče razumeti kot da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, navedbo o selektivnosti razlogov pa, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do protislovnih dejstev oziroma dokazov. V prvem primeru je posredi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v drugem bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku tega člena. Razvrstitev kršitev je pomembna, ker za prvi primer pritožbeno zatrjevanje kršitve za njen preizkus zadostuje, medtem ko mora biti v drugem primeru zatrjevana kršitev dodatno obrazložena z dejanskim ali možnim (potencialnim) vplivom na pravilnost in zakonitost sklepa.

4. Izhajajoč iz predmeta in vsebine odločitve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so v sklepu navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, pri čemer je razumljivo obrazloženo, v čem so za pritožnika obremenjujoče okoliščine pomembnejše od razbremenjujočih okoliščin ter v posledici, zakaj je bilo treba pritožnikov predlog zavrniti. Še zlasti, ker se je pritožnik v predlogu skliceval zgolj na nedavno sklenjeno delovno razmerje, ki po razlogih sklepa, drugih po sodišču prve stopnje ugotovljenih okoliščin očitno ni moglo odtehtati. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zato ni podana, smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena pa ni bila preizkušena. Navedenega vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa pritožbeno sodišče v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo, po tako imenovani uradni dolžnosti pa ga glede na predpisane meje pritožbenega preizkusa iz 402. člena ZKP ni bilo dolžno ugotavljati.

5. Podobno velja še za uveljavljane kršitve kazenskega zakona, ki v pritožbi niso bile obrazložene, so pa bila obrazložena neugotovljena odločilna dejstva. To sta pritožnikova slabša intelektualna razvitost in povezana slabša zaposljivost, zaradi katerih je bil pri storitvi kaznivega dejanja izrabljen ter v zmoti, "nenaklepno, brez namena, da bi storil konkretno kaznivo dejanje oziroma delal pod vplivom sile brez lastne krivde, v nobenem primeru pa ni imel oblasti nad dejanjem". Končno, odločilna dejstva niso bila niti pravilno ugotovljena, saj je pritožnik po priloženih listinah nedvomno zaposlen za nedoločen čas.

6. Glede na že omenjeni predmet odločitve sodišče prve stopnje povzetih dejstev ni bilo dolžno ugotavljati, če je že prezreti, da v pretežni meri posegajo v dejstva, ugotovljena v pravnomočni obsodilni sodbi. Teh, mimo obnove kazenskega postopka, ni mogoče drugače ugotoviti, medtem ko pritožnikovo sklenjeno delovno razmerje tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščin iz 8. točke obrazložitve napadenega sklepa ne more odtehtati. Njihovo število in narava tega ne dovoljujeta, če naj bo pritožnikova kazenska odgovornost ustrezno uveljavljena (drugi odstavek 1. člena Kazenskega zakonika).

7. Po obrazloženem, in ker v pritožbeni obrazložitvi ni bilo zaslediti ničesar več, do česar bi se pritožbeno sodišče moralo posebej opredeliti, je o pritožbi obsojenega P.G. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah in tarifni številki 74013 Taksne tarife. Je posledica neuspešne pritožbe in pritožnikovih premoženjskih razmer kot so bile v zvezi s zatrjevano zaposlitvijo posredovane pritožbenemu sodišču.