Jedro

Pritožnik ne more uspeti s ponavljanjem ugovora, da je zaradi finančne stiske zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Takšen ugovor ne odgovarja na vprašanje, ali v času, ko je bil poslovodja, ni mogel vplivati na to, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka bi namreč moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje družbe (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo zneska, založenega za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru St 000/2025 z dne 23. 7. 2025, s katerim mu je bilo naloženo, da v roku 15 dni v korist stečajne mase vrne znesek založenega predujma v višini 2.416,11 EUR.

2.Zoper navedeni sklep se je A. A. pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo pritrdila sodišču prve stopnje, da je pritožnik v ugovoru zatrjeval samo nezmožnost plačila naloženega zneska, ekskulpacijskih razlogov iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP pa ni izkazal.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je nekdanjemu zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika A. A. naložilo vračilo zneska 2.416,11 EUR, založenega za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev navedenega zneska v dobro podračuna sodišča. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo njegov ugovor, ker v njem ni navedel razlogov, s katerimi bi se te odgovornosti lahko razbremenil.

6.Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP domneva, da je insolventen. Dolžnik je na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP oproščen založitve predujma, zato znesek za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka založi sodišče (sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP).

7.Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (torej je kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se član poslovodstva lahko razbremeni odgovornosti za to obveznost, če (trdi in) dokaže, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti. O tem sta si pravna teorija in sodna praksa enotni.

8.Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da trenutno slabo finančno stanje pritožnika ni pravno relevanten ugovorni razlog, saj ne pomeni okoliščine, ki bi ga lahko razbremenila plačila začetnih stroškov stečajnega postopka v smislu devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Da bi se pritožnik odgovornosti za to obveznost uspel razbremeniti, bi moral v ugovoru trditi in dokazati bodisi, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bil trajneje nelikvidna, bodisi, da je vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V ugovoru pritožnik ni trdil nič od navedenega. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je v njem navedel vsa odločilna dejstva, ki utemeljujejo uporabo devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP.

9.Pritožnik ne more uspeti s ponavljanjem ugovora, da je zaradi finančne stiske zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Takšen ugovor ne odgovarja na vprašanje, ali v času, ko je bil poslovodja, ni mogel vplivati na to, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka bi namreč moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje družbe (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo zneska, založenega za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Z vztrajanjem pri ugovoru, da ni zmožen plačati naložene obveznosti (ker nima rednih prihodkov in premoženja), pritožnik sodišču prve stopnje ne očita kakšne nepravilnosti ali nezakonitosti pri ugotovitvi, da je kršitev obveznosti iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP povzročila, da premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Nezmožnost plačila pa ni pritožbeni razlog, s katerim bi pritožnik lahko uspel, saj na obstoj naložene obveznosti nima vpliva. Tiče se vprašanja njene izpolnitve, kar ni bilo predmet presoje v ugovornem postopku. Posledično pritožnik drugačne odločitve ne more doseči niti z opozarjanjem na nepravilnosti, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo v zvezi z njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (odločanje brez vročitve odločbe). Ugotovitev, da je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavržena, tudi ni razlog, na katerega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu oprlo svojo odločitev o zavrnitvi ugovora.

10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP; VSL sklepi Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024, Cst 305/2024 z dne 9. 1. 2025, Cst 10/2025 z dne 16. 1. 2025 in Cst 208/2025 z dne 19. 8. 2025.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 38, 38/1, 42, 42/1, 233, 233/6, 233/7, 233/9, 234, 234/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.