Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vse pritožbene navedbe in predlagana dokaza so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni smelo presojati. Po 1. odst. 496.a člena ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Teh ekskulpacijskih razlogov pritožnik ni niti zatrjeval, še manj verjetno izkazal.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 32.350,00 SIT v 8 dneh.
Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopno sodišče zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... razveljavilo v 1. točki izreka sklepa za 179.822,80 SIT (1. točka izreka), navedeni izvršilni sklep pa obdržalo v veljavi za 99.267,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1995 do plačila, za zakonite zamudne obresti od zneska 63.539,10 SIT od 9.11.1995 do 13.11.1995, od zneska 116.283,70 SIT pa za čas od 9.11.1995 do 24.11.1995 ter za 20.975,00 SIT izvršilnih stroškov (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 35.150,00 SIT (3. točka izreka). Zoper obsodilni del sodbe in sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da tožeča stranka do vložitve izvršilnega predloga zamudnih obresti od tožene stranke ni terjala, saj sta se pravdni stranki dogovorili za kompezacijski posel, ki pa ga je tožeča stranka enostranko prekinila in zahtevala plačilo za dobavljeno blago. Ob tem sta se stranki dogovorili, da bo s plačilom dolga tožena stranka svojo obveznost v celoti izpolnila, zato tožeča stranka ni upravičena do zamudnih obresti. Predlagala je zaslišanje direktorjev obeh pravdnih strank. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglasila stroške odgovora na pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožena stranka vložila pritožbo zoper "obsodilni del sodbe in sklepa". Pritožbeno sodišče je zato štelo skladno s 1. odst. 365. člena ZPP, da se tožena stranka pritožuje le zoper tisti del sodbe, s katerim ni uspela (zoper 2. in 3. točko izreka). Odločitev v 1. točki izreka odločbe prvostopnega sodišča za toženo stranko namreč ni neugodna. Vse pritožbene navedbe in predlagana dokaza so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni smelo presojati. Po 1. odst. 496.a člena ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Teh ekskulpacijskih razlogov pritožnik ni niti zatrjeval, še manj verjetno izkazal. Pritožbeno sodišče se je zato omejilo le na uradni preizkus izpodbijane sodbe v smislu 2. odst. 365. člena ZPP. Pri tem je ugotovilo, da je na ugotovljeno dejansko stanje prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz 2. odst. 354. člena ZPP. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena in 155. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer sodno takso po tar. št. 1/2 in 1/5 ZST 10.500,00 SIT ter nagrado poooblaščencu po tar. št. 16/1 Odvetniške tarife 250 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 87,40 SIT torej 21.850,00 SIT odvetniških stroškov. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS 26/99).