Jedro

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča za obravnavano stavbo pravilno izhajalo iz kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 2. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se kot pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 0000-1553 (stavba na naslovu ...) določi zemljiška parcela z ID znakom 0000-962/11-0, kot splošni skupni del navedene stavbe (točka 1. izreka). V ostalem je predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi iz 1. točke izreka zavrnilo (glede parcel št. 961/14, 961/16, 962/10, 962/12, 962/9, 960/18, 960/19, 960/20, 601/198, 601/197, 601/196, 601/195, 601/191, 601/190, 601/189, vse v k. o. ...) – točka 2. izreka. V točki 3. izreka je odločilo, da se zemljiška parcela iz 1. točke izreka vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe z ID znaki 0000 – 1553 v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve (določitve) pripadajočega zemljišča, in sicer v korist vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Smiselno ga izpodbija v zavrnilnem delu. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča v celoti ugodi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se z utemeljitvijo zavrnilnega dela, češ da naj bi šlo pri ostalih parcelah za dele, ki naj bi bili namenjeni dostopu do več objektov. Meni, da je sklep sam s seboj v nasprotju. Pripadajoče zemljišče ni določeno k obsegu celotne stavbe, ampak samo k tistemu delu, ki navzven predstavlja trgovinski prostor. Predlagatelj je lastnik delov z identifikacijsko številko 0000-1553-1 in 0000-1553/2, kot dveh etažnih delov stavbe. Stavba poleg trgovinskega prostora obsega tudi prostore pod trgovinskimi prostori ter ploščadjo in dostopnimi potmi okoli trgovinskih prostorov. Ploščad je streha delov stavbe, ki so pod njo, a še vedno del stavbe, ki predstavlja enotno celoto. Na eni strani je namenjena hoji, obenem gre za streho prostorov stavbe. Sodišče je v nasprotju s tem vseeno kot edino merilo za ugotavljanje pripadajočega zemljišča upoštevalo le trgovinski prostor in dejansko ugotovilo pripadajoče zemljišče le k tem prostorom. Ploščad pred trgovino je obravnavalo kot del zemljišča, čeprav gre za del stavbe. Do tega se ni opredelilo, čeprav je v obrazložitvi zapisalo, da je del spornih zemljišč tlakovana ploščad, ki predstavlja del strehe kletnega dela stavbe. Če bi to upoštevalo, ne bi imelo težav z zaključkom, da so nekatere površine namenjene dostopu do soseske kot celote oziroma do sosednjih objektov. Kot del pripadajočega zemljišča stavbe bi ugotovilo vse dele, ki so povezani z zemljiščem in neposredno dostopne poti, kar pa ne bi pomenilo, da je lastnik tega zemljišča samo predlagatelj. Predlagatelj je lastnik samo dveh etažnih delov stavbe. Ostali etažni deli so v skupni lasti vsakokratnih lastnikov sosednjih večstanovanjskih stavb. Za pripadajoče zemljišče k stavbi bi veljalo, da je v skupni lasti poleg predlagatelja tudi vsakokratnih lastnikov sosednjih večstanovanjskih stavb. To bi omogočilo, da ga koristijo vsi – predlagatelj za namen uporabe svojih etažnih delov in lastniki sosednjih večstanovanjskih stavb. Takšna uporaba bi bila skladna z namenom posameznih delov – ploščadi. Rešitev bi sledila temu, da gre za celoto stavbe. Sodišče je prostore predlagatelja iz te dejansko izločilo. Prišlo je do nelogične posledice; predlagatelj za dostop do svojih trgovinskih prostorov in izvajanje del na zunanjosti potrebuje soglasje vsakokratnih lastnikov nepremičnin. Na skupnih delih stavbe, kar vključuje tudi pripadajoče zemljišče, bi moral imeti sorazmerno enake pravice kot lastniki ostalih delov stavbe. Ker v primeru izvršitve izpodbijanega sklepa to ne bo več omogočeno, je treba sklep razveljaviti. Sklep je napačen tudi, če se izhaja iz možnosti, da se pripadajoče zemljišče k stavbi določa samo izhajajoč iz prostorov predlagatelja. Sodišče je mejo pripadajočega zemljišča določilo po meji fasade prostorov predlagatelja. Relevantna je streha, ki je nesporno del stavbe. Površino pod njo mora imeti lastnik stavbe, ali pa imeti nad njo vsaj eno od drugih možnih oblik stvarnih pravic (stavbna pravica, služnost). Sklep temu ne sledi (del pred vhodom v trgovinske prostore; del, kjer je stojalo za kolesa). Sporni deli nepremičnin dejansko niso del ureditve konkretne soseske kot celote. Sodišče ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin, ki jih je med postopkom izpostavil predlagatelj (lokacijsko dovoljenje, odločba o vzpostavitvi etažne lastnine).

3. Nasprotni udeleženci in udeleženci na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po pravnomočno zaključenem postopku vzpostavitve etažne lastnine na stavbi v ... v tem postopku določilo pripadajoče zemljišče k omenjeni stavbi. Ugotovilo je: - da je bila stavba zgrajena pred 1. 1. 2003 in načrtovana z zazidalnim načrtom za območje zazidalnega otoka oziroma soseske ... za napajanje stavb ob ... in ... ulici ter stolpnic v njihovi neposredni bližini, - da ob izdanem lokacijskem, gradbenem in uporabnem dovoljenju ni bila izdana tudi odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, - da individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, ki je namenjeno izključno tej stavbi, predstavlja asfaltirano zemljišče, zamejeno s starejšimi betonskimi koriti, ki se nahaja med stavbo in javnim pločnikom ob ... cesti (ki je po v tem postopku izvedeni parcelaciji izvedenca geodetske stroke dobilo novo parcelno številko 962/11), ki ne predstavlja peš povezovalnih poti v soseski, skupne ploščadi niti prostora, namenjenega parkiranju prebivalcev soseske; - da vsa ostala zemljišča oziroma parcele, za katere je predlagatelj predlagal, da se določijo kot (individualno) pripadajoče zemljišče k stavbi, predstavljajo površine, ki služijo bodisi javni rabi bodisi več stavbam v soseski oziroma delu soseske, in ki bodo obravnavana v drugem že uvedenem postopku III N 399/2015, v katerem je vložen predlog za določitev skupnega pripadajočega zemljišča soseske ....

6. Pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem obsegu pripadajočega zemljišča in nasprotujočih si razlogih izpodbijanega sklepa so neutemeljeni. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča je namenjen odločanju o tem, katero zemljišče je v lasti lastnika stavbe. Ob vložitvi predloga je pravno podlago za odločanje predstavljal 30. člen v zvezi s 7. členom ZVEtL1, v času odločanja sodišča prve stopnje pa 43. člen ZVEtL-12. Ne drži, da se je sodišče omejilo na ugotavljanje pripadajočega zemljišča le k enemu posameznemu delu stavbe, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča jasno izhaja, da je sodišče pristopilo k dololočitvi pripadajočega zemljišča k celotni stavbi ... po tem, ko je bila s pravnomočno odločbo II N 120/2011 z dne 1. 10. 2014, ki je na redni številki 17 spisa, na njej vzpostavljena etažna lastnina. Kot splošni skupni del stavbe so bile določene parcelne številke 601/188, - 960/16, 960/17, 962/7, 961/15 in 961/17. Udeleženci so bili v tem postopku opozorjeni na določbo prvega odstavka 35. člena ZVEtL-1, ki ne vzpostavlja materialnopravne pravnomočnosti odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine. To pomeni, da udeleženci in druge osebe lahko svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo tudi kasneje v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča za obravnavano stavbo pravilno izhajalo iz kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Upoštevati je treba zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali je opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli; 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenico, zemljišče pod atriji in podobno; 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Obseg pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi je ugotavljalo na podlagi mnenja izvedenke urbanistične stroke, ogleda na kraju samem in ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke, ki je izdelal sodno parcelacijo obravnavanega zemljišča. Na podlagi izvedenkinega mnenja, izdelanega na podlagi vpogledanega prostorskega akta in izdanih upravnih dovoljenj, je ugotovilo, da so obravnavane površine, razen tiste, za katero je ugotovilo, da je pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi, dejansko namenjene več stanovanjskim in nestanovanjskim objektom v soseski. Že v prostorskem aktu so bile kot dovozne ceste in pešpoti namenjene več objektom. Pešpoti so predstavljale povezavo med posameznimi objekti in povezavo z izhodi iz soseske. Prav tako je več objektom namenjena tlakovana ploščad, ki predstavlja tudi streho nad dovozno potjo, prostorom za odpadke in drugim prostorom v kleti zemljišča s parcelnimi številkami 961/16, 601/91, 960/20; dovozni klančini v prostor pod ploščadjo; zelenice nad ploščadjo in ... ; stopnice, ki povezujejo nivo ... s ploščadjo ter pešpoti ob zahodni, južni in severni strani obravnavane stavbe. Navedena zemljišča so bila po ugotovitvah sodišča že načrtovana za skupno rabo v korist več stavb. Na ogledu pa se je prepričalo, da se tako tudi uporabljajo. Predlagateljeve ugovore, da individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predstavlja vsaj prostor za kolesa tik ob obravnavani stavbi, je sodišče zavrnilo po pojasnilu izvedenke, da prostor za kolesa ni bil razviden ne v prostorskem aktu ne v arhivski dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in po ogledu, ki ni potrdil predlagateljevih navedb o izključni rabi. Tudi za del zemljišča neposredno pod streho objekta pred vhodom v trgovinske prostore je sodišče na ogledu in z izvedencema ugotovilo, da že sega v pretočno pot, namenjeno skupnemu pripadajočemu zemljišču. Za betonsko ploščad na zahodni strani obravnavane stavbe pa, da je streha še neevidentirane stavbe št. 3438 in ne predstavlja individualnega pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi. Ocena, da ti deli zemljišča služijo več stavbam in ne le obravnavani, je pravilna, oprta na mnenje obeh izvedencev. Predlagatelj jima po zaslišanju ni nasprotoval niti ju ni z ničemer omajal. 8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori, da sodišče ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin, ki naj bi jih med postopkom izpostavil predlagatelj. Z izvedenko urbanistične stroke je obravnavalo tako njegove navedbe v zvezi z lokacijskim dovoljenjem, kakor tudi odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ju izpostavlja pritožba. Po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju, da so bila obravnavana zemljišča že v prostorskih aktih načrtovana za rabo več stavb hkrati in da gre za površine, ki lahko služijo bodisi javni rabi bodisi pripadajočim zemljiščem soseske oziroma delu soseske, je predlog predlagatelja za določitev pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi na preostalih predlaganih zemljiščih zavrnilo ob pravilni uporabi 43. člena ZVEtL-1. Ker je hkrati pojasnilo, da bo o skupnem pripadajočem zemljišču obravnavane stavbe in ostalih stavb v soseski odločalo v drugem postopku, ki je že uveden pod opr. št. III N 399/2015, pravice predlagatelja na navedenih zemljiščih ne bodo v ničemer prizadete. Že v tem postopku so udeleženci postopka za določitev skupnega pripadajočega zemljišča pozvali predlagatelja k aktivni udeležbi v postopku III N 399/2015. Tudi sodišče samo bo na podlagi drugega odstavka 48. člena ZVEtL-1 odločilo, da se bo postopka za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča kot udeleženec udeleževal tudi predlagatelj kot zemljiškoknjižni lastnik obravnavane stavbe.

9. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo 43. člena ZVEtL in o obsegu pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi odločilo pravilno. Sprejeta odločitev je pojasnjena s pravilnimi, popolnimi in dovolj jasnimi razlogi, da jo je mogoče preizkusiti. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP3 v zvezi s 37. členom ZNP4 ter tretjim členom ZVEtL-1 ni. Ker sklep ni obremenjen niti z drugimi napakami in procesnimi kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami 2 Uradni list RS, št. 34/2017. 3 Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 4 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami ter