Jedro

Tožena stranka je v zvezi s tožnikovo vlogo za dodelitev BPP pravilno ugotovila, da dodelitev BPP v tej (pritožbeni) fazi postopka ni razumna, saj bo šele od odločitve višjega sodišča o pritožbi odvisno, ali bo sodišče prve stopnje moralo o zadevi ponovno odločati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 1397/2011 z dne 29. 7. 2011 odločila, da se prošnja A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrne kot neutemeljena. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec 15. 6. 2011 na Oddelek za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani, v izvršilni zadevi upnika Zavarovalnice B. d.d. iz Ljubljane, zoper prosilca kot dolžnika, vodeni pod opr. št. VL 181138/2010, naslovil vlogo, ki je bila odstopljena toženi stranki, ki je s to vlogo postopala kot z vlogo za dodelitev BPP v zadevi VL 181138/2010. Tožena stranka je na podlagi opravljenih poizvedb ugotovila, da je Zavarovalnica B. d.d. 23. 11. 2010 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Oddelku za verodostojno listino, vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper prosilca kot dolžnika, ki mu je naslovno sodišče ugodilo. Zoper sklep o dovolitvi predlagane izvršbe je prosilec dne 17. 12. 2010 vložil ugovor, ki pa je bil s sklepom z dne 20. 5. 2011 zavrnjen kot neutemeljen. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je prosilec 15. 6. 2011 vložil pritožbo. Postopek pritožbene obravnave pri Višjem sodišču v Ljubljani še ni končan. Ker je prosilec zaprosil za dodelitev BPP v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VL 181138/2010, je bila prosilčeva prošnja za dodelitev BPP v tem postopku, do odločitve Višjega sodišča o zadevi preuranjena in dodelitev BPP v tej fazi izvršilnega postopka nerazumna, kar pomeni, da pogoji za dodelitev BPP po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP) niso podani.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP in da so navedbe tožene stranke neutemeljene. Višje sodišče odloča namreč samo o dokazih, ki so bili pravočasno izvedeni na prvostopnem sodišču. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Gre za pogoj, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Na navedeni pravni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. V zadevi namreč ni sporno, da je prosilec BPP želel pridobiti za zastopanje v postopku, ki ga vodi Okrajno sodišče v Ljubljani, v zadevi VL 181138/2010. Prav tako v zadevi niso sporni podatki, ki jih je tožena stranka pridobila pred odločitvijo in ki izkazujejo, da je tožnik zoper sklep o dovolitvi predlagane izvršbe 17. 12. 2010 vložil ugovor, ki je bil s sklepom 20. 5. 2011 zavrnjen kot neutemeljen in da je bila zoper ta sklep 15. 6. 2011 vložena pritožba, ki jo obravnava Višje sodišče v Ljubljani. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka tožnikovo vlogo za dodelitev BPP pravilno obravnavala kot preuranjeno in ugotovila, da dodelitev BPP v tej (pritožbeni fazi postopka) ni razumna, saj bo šele od odločitve Višjega sodišča Ljubljana o pritožbi odvisno, ali bo Okrajno sodišče v Ljubljani moralo o zadevi VL 181138/2010 ponovno odločati.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.