Jedro

V primeru, ko je bila izvedenina za izvedenca geometra zaradi urejanja meje že založena, pa so bili založeni zneski zaradi večkratnega angažiranja izvedenca porabljeni, ni mogoče iz razlogov smotrnosti (ekonomičnosti) postopka šteti, da je predlog umaknjen in končati postopek, ker predlagatelj v danem roku predujma ni založil temveč ga je nakazal sodišču šele po prejemu sklepa o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

S sklepom z dne 23.6.1993, ki sta ga prejela predlagatelja 5.7.1993 je bilo odločeno, da sta dolžna založiti za nadaljnje stroške za izvedbo dokaza po izvedencu geodetske stroke, znesek 10.000,00 SIT v 15 dneh. Predlagatelja je sodišče opozorilo na posledice v smislu določil 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. SRS št. 30/86), če predujem v danem roku ne bo založen. Potem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da predlagatelja nista dala v roku predujma, je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se šteje njun predlog na ureditev meje za umaknjen in postopek končan.

Predlagatelja se pritožujeta zoper odločitev prvega sodišča o končanju postopka in uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklep, s katerim jima je bilo naloženo, da sta dolžna dati predujem, je bil vročen njunemu odvetniku v času letnih dopustov, ko so bili stiki stranke z odvetnikom onemogočeni. Predujem sta nakazala 5.10.1993, zato predlagata, da naj prvo sodišče predvsem samo razveljavi izpodbijani sklep, oziroma naj to stori sodišče druge stopnje in vrne zadevo v nadaljnje obravnavanje ter meritorno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za ureditev meje je praviloma potrebno opraviti narok na kraju samem, na katerem mora sodelovati izvedenec geodetske stroke, kakor to na podlagi določila 134. člena ZNP ugotavlja že prvo sodišče. V nepravdnem postopku za ureditev meje si mora sodišče le prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, če ni izjemnih okoliščin, na enem samem naroku na kraju urejanja meje, na katerega povabi poleg udeležencev in morebitnih prič tudi izvedenca geodetske stroke. Ob upoštevanju teh načel ekonomičnosti postopka ni jasno, zakaj je bil potreben izvedenčev ogled in meritve ter izdelava elaborata z dne 26.8.1992, pred narokom na sporni meji, niti ne, zakaj v tej zadevi ni bil postopek končan na naroku 27.5.1993, na katerem je bil navzoč isti izvedenec. Vendar se je treba strinjati s stališčem prvega sodišča, da zadeve v nastali situaciji ni mogoče dokončati z meritornim sklepom o ureditvi meje brez sodelovanja izvedenca geodetske stroke, ki bo izdelal na podlagi meritev na kraju samem tudi skico zamejičenja, kar vse je zvezano z nadaljnjimi stroški postopka, ki jih morata vnaprej trpeti predlagatelja. Za sklep s katerim je prvo sodišče zato predlagateljema naložilo, da morata založiti nadaljni znesek predujma v višini 10.000,00 SIT, poleg zneskov, ki sta jih že založila za stroške izvedenca geometra, je zakonita podlaga v določilu 36. člena ZNP, na katere se v napadenem sklepu utemeljeno sklicuje. Na podlagi prej omenjenega načela ekonomičnosti postopka pa je po mnenju pritožbenega sodišča vendarle potrebno upoštevati, da sta predlagatelja založila za izvedbo istega dokaza na zahtevo sodišča, že sorazmerno visoke zneske (20.000,00 SIT in 16.990,00 SIT) in da sta končno (potem ko je bil izpodbijani sklep izdan) po danem roku in s precejšnjo zamudo nakazala še spornih 10.000,00 SIT predujma. Ob takem dejanskem stanju je bila zato tudi po mnenju inštančnega sodišča prvostopna odločitev o končanju postopka, ob sicer pravilni uporabi 36. člena ZNP, vendarle preuranjena in je smotrno dokončati že začeti postopek. Sklep sodišča prve stopnje je zato razveljavilo in je zadevo vrnilo istemu sodišču v nadaljnje obravnavanje (3. točka, 380. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja tudi v nepravdnih postopkih).