Jedro

Čeprav izkaz nevarnosti ni omejen na izkaz delovanja dolžnika ali tretjega, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastale posledice same (zadostuje izkaz nevarnosti, ki obstaja zaradi zunanjih dejavnikov, neodvisno od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve), mora biti ta vendarle izkazana konkretizirano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je upničin predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zavrnilo in odločilo, da sama krije stroške predloga.

2. Proti temu sklepu vlaga upnica pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico za dolžnika. Upnica se ne strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da ni uspela izkazati subjektivnega delovanja dolžnika na način, da aktivno deluje v smeri onemogočanja in oteževanja uveljavitve upničine nedenarne terjatve ter ponavlja navedbe iz predloga o nepripravljenosti dolžnika na sklenitev izvensodnega dogovora, o nameravani odselitvi upnice in vložitvi tožbe zaradi razveze zakonske zveze, o zamolčanju dolžnika o skupnem premoženju in opravljenih poslih s premoženjem pri podskladu in vzajemnem skladu ter o podrejenem položaju upnice do dolžnika, saj vse skupno premoženje formalno glasi na dolžnika. Poudarja, da kljub temu, da je bila odtujitev in obremenitev premoženja v letu 2011, pa ta v povezavi z navedenimi drugimi okoliščinami kaže na to, da bo uveljavitev terjatve upnice brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali vsaj precej otežena. S tem, ko sodišče od upnice zahteva, da naj navede nekaj še „bolj konkretnega“, sodišče dejansko upnici nalaga nemogoče breme. Na upnico lastništvo na premoženju ni formalno pisano in dolžnik ji podatkov ne želi dati. Podane navedbe ocenjuje kot povsem dovolj konkretne, da bi sodišče moralo zaključiti, da je nevarnost podana. Očita, da se sodišče ni opredelilo do trditev upnice, da velik del skupnega premoženja predstavljajo tuji vrednostni papirji, zaradi česar gre za terjatev, ki jo je treba uveljavljati v tujini. Upnica tudi prereka zaključek sodišča, da ni izkazala predpostavke iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Razlogovanje sodišča, da vsak poseg v lastninsko pravico predstavlja obremenitev, pa označuje kot pravno zmotno. Izpostavlja, da sodišče ne pove, zakaj bi prepoved prenosa portfelja domačih vrednostnih papirjev v gospodarjenje na drugo borzno posredniško hišo predstavljalo določeno škodo. Vztraja, da dolžnik zaradi tega ne bi utrpel nobene škode. Meni, da je upnica izkazala tudi, da upnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upnici.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Poleg izkazane verjetnosti terjatve mora upnik za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve izkazati še eno od alternativno določenih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 272. člena ZIZ.(1)

5. Prva alternativa je verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Nevarnost ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna.(2) Kljub temu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da okoliščine, s katerimi upnica utemeljuje obstoj predpostavke iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in ki jih ponavlja v pritožbi: nepripravljenost dolžnika za sklenitev dogovora o obsegu in deležu na skupnem premoženju, odselitev, vložitev tožbe za razvezo, zamolčanje informacije o skupnem premoženju, same po sebi ne izkazujejo, da bo uveljavitev terjatve upnice onemogočena ali precej otežena. Čeprav izkaz nevarnosti ni omejen na izkaz delovanja dolžnika ali tretjega, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastale posledice same (zadostuje izkaz nevarnosti, ki obstaja zaradi zunanjih dejavnikov, neodvisno od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve), mora biti ta vendarle izkazana konkretizirano. Zatrjevane okoliščine pa same po sebi ne izkazujejo nevarnosti v smeri preprečevanja uveljavitve terjatve upnice in ne upravičujejo ukrepa zavarovanja.

6. Res prodaja in zastava vrednostnih papirjev v letu 2011 ter zamolčanje tega delovanja za razliko od zgoraj navedenih okoliščin, na podlagi katerih upnica utemeljuje obstoj nevarnosti, izkazuje dolžnikovo aktivnost. Vendar tudi to delovanje - poslovanje dolžnika z vrednostnimi papirji, samo po sebi še ne izkazuje delovanja v smeri onemogočanja oziroma oteževanja morebitne terjatve upnice, še zlasti, ker ne gre za delovanje v sedanjosti. Prav tako tudi ne v povezavi z drugimi okoliščinami, ki jih izpostavlja upnica, saj kot že poudarjeno gre za aktivnost dolžnika v letu 2011. Časovni razmik med delovanjem v letu 2011 in sedaj obstoječimi okoliščinami, podlage za sklepanje na delovanje dolžnika v prihodnosti v zvezi s preprečevanjem uveljavitve terjatve upnice ne daje.

7. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da upnica tudi ni izkazala zatrjevane predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Nobenega dvoma ni, da predlagana začasna odredba poseže v lastninsko pravico dolžnika in njegovo pravico razpolaganja ter da ukrep zanj predstavlja določeno škodo. Trditve in dokazno breme, da je ta škoda neznatna oziroma manjša od tiste, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala upnici, pa je na upnici (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zatrjevanje upnice, da bo dolžnik še vedno lahko upravljal družbo, uporabljal avtodom ter upravljal z vrednostnimi papirji ter zato ne bo utrpel nobene škode, je tudi po stališču pritožbenega sodišča presplošno. Upnica trditev o neznatni škodo oziroma manjših neugodnih posledicah ni konkretizirala, niti jih ni dokazno podprla. Primerjava dolžnikovih neugodnih posledic z neugodnimi posledicami, ki bi bile povzročene upnici brez izdaje začasne odredbe, pa ni mogoče tudi iz razloga, ker upnica posledic, ki bi ji nastale z neizdajo začasne odredbe, ni navajala. Upnici tako ni uspelo izkazati verjetnosti, da bi dolžniku z izdajo začasne odredbe nastala manjša škoda, kakor upnici z njeno neizdajo, prav tako ne, da bi dolžnik s predlagano izvršbo pretrpel le neznatno škodo.

8. Napačno si pritožba razlaga, da gre pri vrednostnih papirjih, kateri po zatrjevanjih upnice predstavljajo del skupnega premoženja, za terjatev, ki jo bo treba uveljavljati v tujini in je s tem izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 272. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZIZ. Gre namreč za lastništvo vrednostnih papirjev, katerih vnovčenje je mogoče v Sloveniji. Pritožbeni očitki kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ - neopredelitev do terjatve v tujini in s tem predpostavke iz tretjega odstavka 272. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZIZ, zato ni podana.

9. Zaradi odsotnosti predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ, ki morajo biti izkazane za izdajo začasne odredbe, je izpodbijana odločitev pravilna, pritožba, v kateri se upnica zavzema za drugačno oceno, pa neutemeljena.

10. Ker ni izkazana ena izmed kumulativno zahtevanih predpostavk, se pritožbeno sodišče do obstoja druge, t.j. verjetnega obstoja terjatve, ki jo prvostopenjsko sodišče utemeljuje v 7. točki obrazložitve, upnica pa zatrjuje z ugotovitvijo obsega in deleža na skupnem premoženju (ugotovitveno terjatvijo), ni opredeljevalo.

11. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Stroškovna odločitev je posledica neuspeha s pritožbo in temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Drugi odstavek 272. člena ZIZ določa: „Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Tretji odstavek 272. člena ZIZ glasi: „Tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ se uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve“.

Tretji odstavek 270. člena ZIZ glasi: „Upnik ni dolžan dokazati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo, pretrpel le neznatno škodo.“ Četrti odstavek 270. člena ZIZ glasi: „Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.“ Op. št. (2): Izterjava ni ogrožena samo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugega razpolaganja s stvarjo, temveč iz kateregakoli vzroka.