Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 506/2016

ECLI:SI:VSCE:2016:CP.506.2016 Civilni oddelek

odvzem roditeljske pravice
Višje sodišče v Celju
29. september 2016

Povzetek

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za odvzem roditeljske pravice očetu, kljub njegovim težavam z odvisnostjo in odsotnosti stikov z otrokom. Sodišče je ugotovilo, da obstaja možnost, da se bodo okoliščine izboljšale, in da trenutni ukrepi zadostujejo za zaščito otrokove koristi. Pritožnica je menila, da je oče hudo zanemaril svojo dolžnost, vendar sodišče ni našlo izjemnih okoliščin za odvzem pravice.
  • Odvzem roditeljske praviceSodna praksa obravnava vprašanje, ali so podane izjemne okoliščine za odvzem roditeljske pravice nasprotnemu udeležencu, ki je imel težave z odvisnostjo in ni vzdrževal stikov z mladoletnim sinom.
  • Upoštevanje koristi otrokaSodišče presoja, kako se odločitev o odvzemu roditeljske pravice povezuje z največjimi koristmi mladoletnega otroka in ali bi odvzem pravice izboljšal otrokovo situacijo.
  • Pravica do družinskega življenjaSodba se dotika tudi pravice do družinskega življenja in vprašanja, ali je nujno poseči v to pravico zaradi varstva otrokovih interesov.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za odvzem roditeljske pravice morajo biti podane izjemne okoliščine, da ne bi bila kršena ustavna pravica do družinskega življenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. N 324/2015 z dne 22. 6. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne predlog predlagateljice M. T. za odvzem roditeljske pravice nasprotnemu udeležencu G. D. za njegovega mladoletnega sina T. D., roj. 5. 7. 2006 v C.. Odločilo je še, da predlagateljica sama trpi svoje stroške postopka. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da med nasprotnim udeležencem in mld. otrokom sedaj starim 10 let že od leta 2010 ni več stikov. Te stike je prvi nasprotni udeleženec odklanjal in se jih ni udeleževal. Prvi nasprotni udeleženki je diagnosticiran kot odvisnik, zaradi uživanja več vrst drog in drugih psihoaktivnih snovi, sicer pa ima zadostne mentalne in emocionalne kapacitete za prepoznavanje potreb mld. T., vendar le-te niso v funkciji. Kljub osebnostni problematiki sina ne ogroža. Mld. T. ve, da je nasprotni udeleženec njegov oče. Do njega pa ima odklonilen odnos in si stikov ne želi, prav tako pa ga je očeta strah. Mld. T. je do leta 2010 imel očeta rad. S svojim takratnim ravnanjem pa je oče povzročil, da sta se z mld. T. odtujila, vendar je sodišče na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo tudi to, da ima nasprotni udeleženec zadostne mentalne in emocionalne kapacitete za prepoznavanje potreb in koristi mld. T.. Le-te sedaj še niso v funkciji, obstaja pa možnost, da se prvi nasprotni udeleženec v bližnji prihodnosti osebnostno uredi in postane odgovoren starš. Nasprotni udeleženec si želi urediti življenje in v zadnjem obdobju je tudi večkrat poiskal strokovno pomoč. Sodišče prve stopnje zaključuje, da je izkazana verjetnost, da se bodo okoliščine na strani prvega nasprotnega udeleženca spremenile, oziroma zboljšale v smislu sposobnosti kot roditelja. Poleg tega pa je bistveno tudi to, da so kljub zavrnitvi predloga varovane največje koristi mld. T. Le-ta je dodeljen predlagateljici, stiki, ki so določeni s sodno poravnavo, pa varujejo koristi mld. T. Predvideni so namreč eno uro tedensko in pod nadzorom CSD, torej v razmerah, ko je poskrbljeno za strokovno varnost in je otroku to tudi mogoče ustrezno obrazložiti. Nasprotni udeleženec je izjavil, da spoštuje otrokovo željo glede stikov. V kolikor bi nasprotni udeleženec spremenil to stališče in bi se pokazalo, da določeni stiki ne pomenijo varovanja največje koristi mld. T., pa je mogoče predlagati njihovo spremembo. Sodišče je tako ugotovilo, da niso podani pogoji za odvzem roditeljske pravice prvemu nasprotnemu udeležencu in je zato predlog zavrnilo. Sodišče je še zaključilo, da bi bil ukrep odvzema roditeljske pravice prvemu nasprotnemu udeležencu nujen oziroma utemeljen z obstojem izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da skrb za varstvo otrokove koristi prevlada nad pravico staršev. Odvzem roditeljske pravice pa pride v poštev, ko iz okoliščin primera izhaja, da ni nobene možnosti, da bi starši še kdaj lahko prevzeli skrb za otroka. Zato ni uporabilo določbo 116. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). O stroških je odločilo v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP in je odločilo, da predlagateljica sama trpi stroške postopka.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Po mnenju pritožbe je nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem izkazal, da hudo zanemarja svojo dolžnost oziroma dolžnost do otroka, oziroma je njegovo ravnanje celo v škodo otroka. V letu 2010 je namreč pod vplivom droge vozil nepripetega z varnostnim pasom T. in pod vplivom prepovedanih droge heroina. Prav tako nasprotni udeleženec poleg izvrševanja kaznivih dejanj zaradi katerih se je dlje časa nahajal v zaporu, ves čas užival tudi prepovedane droge, kot je to tudi potrdil sam nasprotni udeleženec v postopku pred sodiščem. Nasprotni udeleženec ni nikoli kazal nekega resnega zanimanja za srečevanje s sinom in za stike z njim, kot to izhaja iz dopisa CSD C. z dne 28. 4. 2010, iz katerega je celo razvidno, da je predlagateljica dne 21. 4. 2010 pripeljala mld. T. pravočasno na stik z očetom, pa nasprotnega udeleženca na stik ni bilo, izostanka pa ni opravičil. Enako se je zgodilo tudi dne 28. 4. 2010. Takšnih primerov je še mnogo. Nasprotni udeleženec prav tako ne plačuje preživnine, oziroma je predlagateljici le enkrat v obdobju večih let dal le 100,00 EUR in ni izvajal stikov z mld. otrokom. Nasprotni udeleženec mld. T. tudi ni nikoli čestital za njegov rojstni dan, zadnje tri leta ga ni niti poklical po telefonu ali se kakorkoli drugače zanimal zanj. Na podlagi vseh teh navedenih okoliščin pritožnica meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni odvzelo roditeljske pravice nasprotnemu udeležencu, saj so podane vse okoliščine, ki izkazujejo, da je nasprotni udeleženec otroka zapustil in je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da z mld. T. ne bo skrbel. Prav tako tudi iz mnenja CSD C. izhaja, da le-ta soglaša z odvzemom roditeljske pravice. Predlagateljica zato meni, da bi sodišče moralo v večji meri upoštevati dosedanje dejansko stanje in dosedanjo dejansko neizvrševanje roditeljske pravice s strani nasprotnega udeleženca, zgolj njegovo ravnanje, da si želi ohraniti roditeljsko pravico v sodnem postopku, ki jo z nobenim drugim dejanjem ne realizira, pa po mnenju predlagateljice ne predstavlja realnih izgledov v smislu obrazložitve izpodbijanega sklepa, da bo nasprotni udeleženec v doglednem času oziroma sploh kdajkoli prevzel skrb za vzgojo mld. T., še posebej, ker nasprotni udeleženec tudi ni izkazal oziroma dokazal, da ni več odvisen od prepovedanih drog, kar nedvomno tudi vpliva na njegovo še vedno trajajočo neresnost pri izvajanju roditeljske pravice. Sicer pa bi sodišče prve stopnje lahko upoštevalo dejstvo, da se roditeljska pravica v skladu z ZZZDR lahko vrne nasprotnemu udeležencu, če preneha razlog, zaradi katerega mu je bila le-ta odvzeta. Nasprotni udeleženec bi tako imel še vedno možnost, da bi se mu roditeljska pravica lahko vrnila, v kolikor bi se s svojimi konkretnimi aktivnostmi začel resnično zanimati in skrbeti za mld. T. Tako pa med mld. T. in očetom, sedaj bolj ali manj obstaja zgolj biološka vez. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu ugodi ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZZZDR v 116. členu določa, da se roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali je drugače hudo zanemaril svojo dolžnost, odvzame roditeljsko pravico s sodno odločbo. Odvzem roditeljske pravice je eden od ukrepov države za varstvo in koristi otroka. Poleg pogojev, ki so predpisani v 116. členu ZZZDR morajo biti za izvedbo takšnega ukrepa izpolnjeni tudi splošni pogoji, ki veljajo za izvajanje vseh ukrepov za varstvo in koristi otrok - da je otrok ogrožen, da je tak ukrep potreben za zaščito otroka, oziroma, da otrokovih koristi ni mogoče v zadostni meri zavarovati z drugimi milejšimi ukrepi. Ti splošni pogoji temeljijo na ustavnih določbah o posebnem varstvu otrok (56. člen Ustave Republike Slovenije) in na ustavni pravici, da starši skrbijo, varujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS). Zato je pri izbiri ukrepa treba upoštevati načelo najblažjega posega. Po tem načelu veljata za varstvo otrokovih interesov dve omejitvi: uporabi naj se ukrep, s katerim bodo starši čimmanj prizadeti, če se z njim da doseči zagotovitev otrokovih koristi, ukrep mora biti tak, da se z njim ne odvzame otroka staršem, če se da tudi z drugačnimi ukrepi doseči zagotovitev otrokovih koristi. Pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka, pa je seveda treba prvenstveno upoštevati načelo največje koristi otroka.(1) Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-70/15-35 z dne 10. 12. 2015 zavzelo stališče, da je za presojo odvzema roditeljske pravice bistveno vprašanje, ali je ukrep odvzema roditeljske pravice nujen oziroma utemeljen z obstojem izjemnih okoliščin, ki terjajo, da skrb za varstvo največje otrokove koristi prevlada nad pravicami staršev. Sodišče prve stopnje obstoja takih okoliščin ni našlo v ravnanju, oziroma v načinu vzgoje in varstva mld. T. Pravica staršev do varstva in vzgoje svojih otrok je varovana tudi v okviru 8. člena EKČP, ki zagotavlja pravico do družinskega življenja. V to pravico lahko država poseže le, če je to nujno zaradi varstva otrokovih pravic in koristi. Tudi EKČP je v odločbah poudaril zahtevo po iskanju pravičnega ravnovesja med interesom otroka, da ostane v varstvu pri enem od staršev ter pravici biološkega starša do ponovne združitve z otrokom. Iz spisovnega gradiva izhaja možnost, da bi sedanji partner matere, mld. otroka lahko posvojil, v kolikor bi očetu bila odvzeta roditeljska pravica. Iz vsega povedanega izhaja, da otrok po tistem, ko bi se naj odvzela enemu od roditeljev roditeljska pravica ne bo v boljšem položaju, kot bi bil v primeru, da ta pravica staršema ostane. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je mati otroka skupaj s sedanjim partnerjem otroku zagotovila občutek varnosti in zanesljivosti, kljub temu, da T. ne izraža pripadnosti svojemu biološkemu očetu. Z njim nima odnosov, ga ne pogreša in si z njim ne želi stikov. Oče, to je nasprotni udeleženec kljub osebnostni problematiki kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, sina ne ogroža, v bližnji prihodnosti pa se lahko osebnostno uredi in postane odgovoren starš. T. ima trenutno do svojega očeta odklonilen odnos in si stikov z očetom ne želi vzpostaviti. Po mnenju izvedenca pa izhaja, da je dopuščena možnost, da bo kdaj drugače. Mesto njegovega očeta je sedaj prevzel partner matere. V sedanji družinski skupnosti mu je lepo in ima kot otrok zadovoljene vse potrebe. Odvzem roditeljske pravice v tem trenutku za mld. T. ne bi pomenil bistvene spremembe. Torej se njegov dejanski in pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal v kolikor bi očetu bila odvzeta roditeljska pravica. Stikov z očetom nima in si jih tudi ne želi, vendar pa po zaključku sodišča prve stopnje očetu ne bi smeli vzeti priložnosti, da vzpostavi stik z biološkim očetom, če bi si to želel. Z neodvzemom roditeljske pravice tako pri mld. T. ne bo ogrožen oziroma izboljšan njegov sedanji način življenja, ki zanj ni ogrožujoč in oče vanj ne posega. Prvi nasprotni udeleženec ima zadostne mentalne in emocionalne kapacitete za prepoznavanje potreb in koristi mld. T.. Ti sicer sedaj še niso v funkciji, obstaja pa možnost, da se prvi nasprotni udeleženec v bližnji prihodnosti osebnostno uredi in postane odgovoren starš. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izkazana verjetnost, da se bodo okoliščine na strani očeta to je prvega nasprotnega udeleženca spremenile oziroma izboljšale v smislu sposobnosti kot roditelj. Na drugi strani pa je bistveno, po zaključku sodišča prve stopnje tudi to, da so kljub zavrnitvi predloga varovane največje koristi mld. T., ker je le-ta dodeljen predlagateljici. Stikov sicer nasprotni udeleženec kot oče ne izvaja, vendar je zaradi tega še bolj poskrbljeno za otrokovo varnost in nasprotni udeleženec je izjavil, da spoštuje otrokovo željo glede stikov. Sodišče je še zaključilo, da je mogoče predlagati tudi spremembo stikov. Ker tako sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je ukrep odvzema roditeljske pravice nujen oziroma utemeljen z obstojem izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da skrb za varstvo največje otrokove koristi prevlada nad pravico očeta in ker sodišče vidi, da obstajajo realni izgledi, da bo nasprotni udeleženec lahko kdaj v bodočnosti prevzel skrb za varstvo in vzgojo mld. otroka oziroma, da bo lahko bistveno prispeval k temu, da se bo kot roditelj izboljšal, zato tudi po zaključku sodišča druge stopnje niso podane tiste posebne okoliščine, ki bi opravičevale tako hud poseg v roditeljsko pravico, ki je varovana tako po Ustavi RS, kot tudi v okviru 8. člena EKČP, ki zagotavlja pravico do družinskega življenja. Zato v tem trenutku še ni izpolnjena pravica države, da poseže v odvzem roditeljske pravice očeta, saj to ni nujno zaradi varstva otrokovih pravic in njegovih koristi, ki jih oče trenutno ne ogroža. Obstaja možnost, da bo oče zavzel pozitivno stališče do izvajanja njegovih obveznosti do mld. otroka in ker obstaja možnost posvojitve, je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zato niso podani pogoji za odvzem roditeljske pravice po 116. členu ZZZDR.

5. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP v zvezi s členom 165 ZPP.

Op. št. (1): Tako tudi sklep VSL IV Cp 3796/2006 z dne 19. 7. 2006.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia