Jedro

Ni mogoče zavrniti vloge za pridobitev državljanstva zaradi razlogov javnega reda, varstva in obrambe države, če v postopku ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje in ne da bi bilo iz odločbe razvidno, na podlagi katerih dokazov so bila ugotovljena odločilna dejstva.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 7.6.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se ne ugodi tožnikovi prošnji za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik sicer izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz določbe 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, da pa je bil po podatkih operativnih služb Ministrstva za notranje zadeve aktiven pri ustanavljanju stranke za gibanje za Jugoslavijo v ..., kar kaže na to, da je bil nasprotnik osamosvajanja Republike Slovenije. Kot delegat te stranke za območje ... se je udeležil tudi kongresa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Utemeljeno je osumljen, da je zbiral informacije ter jih posredoval oficirju obveščevalne službe JA M.P. Čeprav je tožnik, ko je bil zaslišan ta dejstva zanikal, tožena stranka njegove izjave ni štela kot dokaz, ki bi lahko ovrgel podatke operativnih služb, saj so bili podatki zbrani pri spremljanju njegove dejavnosti v daljšem časovnem razdobju. Na podlagi teh ugotovitev tožena stranke ocenjuje, da pri tožniku zaenkrat še obstaja razlog iz 8. točke 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, zaradi česar je bilo tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrniti na podalgi 3. odstavka navedenega zakona.

Tožnik v tožbi navaja, da se tožena stranka sklicuje le na zakonsko določbo, na podlagi katere je bila zavrnjena njegova prošnja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ne ugotavlja pa, ali bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red ali morda nevarnost za varnosti ali obrambo države. Zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Tudi sicer okoliščine, ki jih ugotavlja tožena stranka niso dokazane. Tožnik ni član stranke "Gibanje za Jugoslavijo" in se tudi ni udeležil kongresa te stranke v Cankarjevem domu. V času, ko je v časopisu Delo izšel sporni članek, je imela kongres v Cankarjevem domu Marojevičeva SDS in ne stranka Gibanje za Jugoslavijo, katere član naj bi bil tožnik. Tožnik trdi, da ni oseba s fotografije s kongresa v Cankarjevem domu, ki mu je bila predočena v postopku. Navaja še, da je stranka Gibanje za Jugoslavijo vpisana v register političnih organizacij pri Ministrstvu za pravosodje, zato bi lahko tožena stranka na podlagi teh podatkov ugotovila, ali je tožnik član te stranke. Tudi sicer članstvo v registrirani stranki v pravno urejeni državi ne more biti razlog za ugotovitev, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Tudi zato, ker je tožnik upokojen in je že v postopku predložil dokaze o tem, da je bil v času od 13.6.1991 do julija 1991 na zdravljenju, je neutemeljen zaključek tožene stranke, da je bil aktiven nasprotnik osamosvojitve Republike Slovenije. Tudi ne drži ugotovitev tožene stranke, da je tožnik zbiral informacije in jih posredoval oficirju obveščevalne službe M.P. Za to ugotovitev tožene stranke ni navedla nobenih dokazov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDRS) ima tožena stranka pravico, da osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, če sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Toda tudi ko upravni organ odloča po prostem preudarku, mora predhodno popolnoma ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, ki utemeljeno kažejo na to, da bi prosilčeva pridobitev državljanstva Republike Slovenije pomenila nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.

V obravnavanem primeru tožena stranka ugotavlja, da je bil tožnik aktiven pri ustanavljanju stranke Gibanje za Jugoslavijo za območje ..., da se je udeležil kongresa te stranke v Cankarjevem domu in da je zbiral informacije in jih posredoval oficirju oveščevalne službe JA, kar je tožnik, ko je bil v postopku zaslišan, zanikal. Iz odločbe in upravnih spisov pa ni razvidno na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ta dejstva ugotovila. Tožena stranka se sicer sklicuje na podatke operativnih služb, ne da bi le-te konkretizirala, pa tudi sicer podatki, ki naj bi jih o tožniku zbirali delavci operativnih služb, ne da bi bili ti delavci v postopku zaslišani, ne morejo biti dokaz o odločilnih dejstvih.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravni sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).