12. 12. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Stanislave Hrobat, Ajdovščina, Marije Pipan, Nova Gorica, Božidarja Likarja, Ajdovščina, in Silve Pipan, Šempeter pri Gorici, ki jih zastopa Silvan Komunjar, odvetnik v Kobaridu, na seji 12. decembra 2013

sklenilo:

1.Pobuda Stanislave Hrobat za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 16/98, ter Uradni list RS, št. 60/02 in 125/04), kolikor kategorizira javno pot "Hotel­–Likarji" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1249/1 in 1249/18, obe k. o. Dol – Otlica, se zavrže.

2.Pobuda Marije Pipan za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina, kolikor kategorizira javno pot "Hotel­–Likarji" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1249/21, k. o. Dol – Otlica, se zavrže.

3.Pobuda Božidarja Likarja za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina, kolikor kategorizira javno pot "Hotel­–Likarji" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1251/1, k. o. Dol – Otlica, se zavrže.

4.Pobuda Silve Pipan za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina, kolikor kategorizira javno pot "Hotel­–Likarji" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1270/0, k. o. Dol – Otlica, se zavrže.

5.Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Vsak od pobudnikov izpodbija 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Hotel–Likarji" v delu, ki naj bi potekal po njegovih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanih delih v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B). Pobudniki navajajo, da Občina Ajdovščina pred kategorizacijo z njimi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot "Hotel–Likarji", niti jim ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku. Pobudniki so bili prepričani, da so sporni deli poti njihova last in da jih drugi uporabljajo na podlagi njihovega dovoljenja oziroma na podlagi dogovorjenih služnosti. Na kategorizacijo in na njihov pravni položaj naj bi jih šele 15. 12. 2011 opozoril lastnik zemljišča, ki je pred Ustavnim sodiščem uspel s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti istega odloka v delu, ki se je nanašal na isto cesto.

2.V vseh pobudah je izpodbijan Odlok o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot "Hotel–Likarji". Tudi navedbe o protiustavnosti izpodbijanega Odloka o kategorizaciji so v vseh pobudah enake. Ustavno sodišče jih je zato obravnavalo in o njih odločalo hkrati.

3.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).

4.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V teh primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve (tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012, Uradni list RS, št. 90/12).

5.Pobudniki, ki se sklicujejo na subjektivni rok, bi zato morali dokazati, da so za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjujejo, lahko izvedeli šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v časovni okvir enega leta pred vložitvijo pobude. Po presoji Ustavnega sodišča pobudniki z navedbami v pobudah niso zadostili zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Zgolj s trditvijo, da so za škodljive posledice izvedeli šele 15. 12. 2011, ko naj bi jih na kategorizacijo opozoril lastnik zemljišča, ki je pred Ustavnim sodiščem uspel s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti istega odloka v delu, ki se je nanašal na isto cesto (odločba št. U-I-74/11 z dne 6. 7. 2011, Uradni list RS, št. 60/11), pobudniki niso izkazali, da so pobude vložili pravočasno. Zato je Ustavno sodišče njihove pobude zavrglo (1., 2., 3. in 4. točka izreka).

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 5. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik