Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 22. aprila 2004
1.Pobuda za začetek postopka za spremembo Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98) se zavrže.
2.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. P 9875836 z dne 11. 8. 2003 in zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 771/2000 z dne 11. 6. 2003 se zavrže.
1.Ustavno sodišče je 20. 3. 2002 prejelo pobudnikovo vlogo, v kateri med drugim daje "privatno pobudo za spremembo Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev Slovenije" (v nadaljevanju ZPIZVZ). V tej vlogi predlaga spremembo 2. člena omenjenega zakona.
2.Z vlogo z dne 11. 9. 2003 je isti pobudnik med drugim razširil ustavno pobudo za spremembo ZPIZVZ" in to tako, da je predlagal še spremembe 4., 5., 6., 7., 12., 15., 18., 19., 20., 26., 28. in 29. člena tega zakona. To vlogo je pobudnik hkrati poslal tudi Delovnemu in socialnemu sodišču, generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Vladi, Državnemu zboru in Ministrstvu za notranje zadeve.
3.Spreminjanje zakonov ni ena od pristojnosti Ustavnega sodišča. Te pristojnosti določa 160. člen Ustave. Zakonodajna pristojnost je v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) pridržana samo Državnemu zboru (87. člen Ustave).
Ko gre za zakone ali posamezne njihove določbe, ima Ustavno sodišče na podlagi 160. člena Ustave le pristojnost presoje, ali so v skladu z Ustavo oziroma z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava.
4.Ko predlaga Ustavnemu sodišču in drugim naslovljencem naj omenjene zakonske določbe spremene, predlagatelj hkrati ne zatrjuje njihovega neskladja z določbami Ustave in ne navaja, s katerimi določbami Ustave naj bi bila posamezna od teh določb neskladna.
5.Pobudnik torej ne daje pobude za oceno ustavnosti zakonskih določb, temveč pobudo za spremembo zakona.
6.Ustavno sodišče - kot eden od naslovnikov - je moralo tako pobudo zavreči, ker o njej ni pristojno odločati.
7.Hkrati je pobudnik vložil ustavno pritožbo zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) z dne 11. 8. 2003. Tudi ta del vloge je hkrati naslovil med drugim na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Na ta naslov je že prej, 5. 9. 2003, poslal pritožbo zoper omenjeni sklep Zavoda. Kolikor gre v vlogi z dne 11. 9. 2003 za ustavno pritožbo (kot je v njej izrecno zapisano), naslovljeno na Ustavno sodišče, ta pritožba ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS); po tej določbi se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so zoper izpodbijani posamični akt izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.
8.Zoper izpodbijano sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pritožnik še ni izčrpal vseh pravnih sredstev, kar je, kot je zapisano, eden od procesnih pogojev za dopustnost ustavne pritožbe. Zato je bilo treba tudi to ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.
9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Podpredsednik dr. Janez Čebulj