Jedro

V sodnem postopku je mogoče kot formalno izvedeniško mnenje upoštevati le mnenje izvedenca, ki ga v konkretni zadevi postavi sodišče. Če sodišče v nasprotju z določbami čl. 253. in 260. ZPP kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši in sprejme le pismeno izvedensko mnenje, je kršeno načelo neposrednosti in s tem podana bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v posledici delovne nezgode z dne 28.10.1991 tožniku dosodilo odškodnino v znesku 1.756.505,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in to iz naslova utrpljenih fizičnih bolečin 336.950,00 SIT, za prestani strah 192.120,00 SIT, iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti 1.200.000,00 SIT in iz naslova stroškov tuje pomoči v višini 27.635,00 SIT. Pri tem je od prisojene odškodnine predhodno odštelo delno s strani stranskega intervenienta že plačane zneske iz posameznih odškodninskih naslovov, upoštevaje valorizacijo le-teh za indeks porasta cen na drobno od dneva izplačila delnih zneskov do dneva odločanja sodišča, tako da je iz naslova fizičnih bolečin upoštevalo delno plačilo 63.050,00 SIT, iz naslova strahu delno plačilo v znesku 7.880,00 SIT in iz naslova stroškov za tujo pomoč 2.365,00 SIT, valoriziralo pa je tudi delno plačilo odškodnine iz naslova prikrajšanja tožnika na zaslužku v času tožnikovega bolniškega staleža po nezgodi.

Zoper gornjo sodbo se pritožujeta tožnik in stranski intervenient na strani tožene stranke. Tožnik se pritožuje iz vseh razlogov in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njegovemu zahtevku v celoti ugodi. Pri tem graja ravnanje sodišča prve stopnje zlasti zato, ker se je pri odmeri odškodnine naslonilo izključno na ugotovitve izvedenca dr. T., namesto na izvedeniško mnenje izvedenca dr. G., ki ga je samo imenovalo za izvedenca, prav tako pa dvomi v podatke o prikrajšanju na zaslužku za čas bolniškega staleža, ki jih je posredovala tožena stranka. Stranski intervenient se pritožuje prav tako iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem opozarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje dr. T., ki v tem primeru sploh ni bil sodni izvedenec, saj je mnenje podal po naročilu tožnika pred sprožitvijo postopka pred sodiščem. Ker je tekom postopka po odredbi sodišča podal izvedeniško mnenje dr. G., je stranski intervenient že tekom postopka na prvi stopnji predlagal zaslišanje tega izvedenca, ki je svoje mnenje očitno podal ob enostranskih informacijah, ne da bi bil opozorjen na siceršnje vzroke za tožnikovo invalidnost. Ker sodišče tega izvedenca ni zaslišalo, je kršilo načelo neposrednosti izvajanja dokazov, kar je v tem primeru bistveno vplivalo na ugotovitev pravega dejanskega stanja, nasploh pa je po mnenju pritožnika sodišče odškodnino iz posameznih naslovov odmerilo previsoko.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pravilno pritožbi opozarjata, da bi bilo mogoče v tem primeru kot formalno izvedeniško mnenje upoštevati le mnenje izvedenca dr.

G. z dne 1.7.1994, saj je bilo le-to mnenje pribavljeno po naročilu in napotkih sodišča. Pri tem pa stranski intervenient sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev načela neposrednosti, saj v nasprotju z določbami 253 in 260.čl. ZPP izvedenca ni zaslišalo, tako da mu stranke niso mogle neposredno zastavljati vprašanj, čeprav so to izrecno predlagale. Zato je ostalo dejansko stanje glede škodnih posledic tožnikove delovne nezgode nepopolno ugotovljeno in je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z določili 370.čl. ZPP razveljaviti.

V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče pribavi tožnikov invalidski spis in po predhodni predočitvi invalidskega spisa ter obeh predhodno pribavljenih mnenj zasliši izvedenca dr. G. v smislu dopolnitve njegovega izvedeniškega mnenja z dne 1.7.1994 tudi z vidika predhodno predočenih podatkov o vzrokih za tožnikovo invalidsko upokojitev. Ko bo tako dodatno razčistilo obseg dejanskih posledic tožnikove delovne nezgode z dne 28.10.1991 in razmejilo te poškodbene posledice od sicerjšnjega bolezenskega stanja pri tožniku, bo lahko sodišče o višini odškodnine iz posameznih naslovov nepremoženjske škode na novo odločilo. Glede zahtevane odškodnine iz naslova povrnitve stroškov nujne pomoči in postrežbe in iz naslova izgube na zaslužku, pritožbeno sodišče meni, da gre za odškodnino iz naslova utrpljene materialne škode. Glede odškodnine za materialno škodo veljajo za odmero in valorizacijo odškodnin drugačna pravila, kot pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo (nominalna vrednost v času nastanka in zakonite zamudne obresti), hkrati pa mora biti nastanek in višina premoženjske škode izkazana in dokumentirana (če gre za sporna dejstva). Po teh principih naj sodišče v ponovljenem postopku ponovno odloči tudi o zahtevani odškodnini iz teh naslovov.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče sklenilo, kot v izreku, s tem, da je tudi odločanje o stroških pritožbenega postopka pridržalo končni odločitvi o tožnikovem zahtevku.