Jedro

Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa.

Sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.

Izrek

Pritožbi oškodovanke kot tožilke A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke A. A. zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep se je pritožila oškodovanka kot tožilka iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in napačne uporabe določil zakona, kot to navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v postopek obravnave.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je opustilo odločanje o obtožnem predlogu z dne 4. 3. 2022, pri čemer izpostavlja in se sklicuje na drugačno vsebino opisa kaznivega dejanja iz obtožnega predloga, kot jo je v izpodbijanem sklepu presojalo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da takšnih razlogov pritožnice in izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj se navedeni obtožni predlog v spisu ne nahaja (njegov obstoj ni razviden niti iz sosledja listovnih številk spisa niti ni evidentiran v elektronskem kazenskem vpisniku). Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa. Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s podatki spisa, saj obtožnega predloga v spisu ni, je v tej posledici podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5. Pritožbeno sodišče ob navedenem še izpostavlja, da je sodišče prve stopnje obtožni predlog (brez da bi v izrek izpodbijanega sklepa povzelo opis kaznivega dejanja) zavrglo, ker je ocenilo, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa njegovi zaključki v točkah 6-8 obrazložitve izpodbijanega sklepa poleg te ugotovitve zajemajo tudi presojo posameznih dokazov in ugotovitve, da zakonski znaki niso dokazani oziroma da niso dokazana posamezna odločilna dejstva, navedena v opisu dejanja, torej, da zbrani dokazi ne utemeljujejo suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Na ta način je sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.1 Če se namreč ugotovi, da v izreku obtožnega akta opisano dejanje ni kaznivo dejanje, posledično odpade ocena, ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.

6. Po obrazloženem, in ker bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej narekuje razveljavitev sklepa, je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka te odločbe (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju ugotoviti, ali je bil obtožni predlog (sploh) vložen, nato pa ga v primeru pritrdilnega odgovora ustrezno obravnavati.

1 Presoja, ali je dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, kaznivo, je vezana na opis dejanja, medtem ko ocena o tem, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, temelji na dokaznem gradivu (prim. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 416, 617).