Jedro

Za presojo obstoja izvenzakonske skupnosti so pomembne skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost partnerjev ter notornost njune skupnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 587,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na ugotovitev, da spada stanovanje in oprema v njem v skupno premoženje, da je njegov delež na skupnem premoženju 1/2 in da mu je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino. Presodilo je, da je med pravdnima strankama v času nakupa stanovanja obstajala zunajzakonska skupnost, vendar pa je bil tožnikov prispevek k nakupu stanovanja tako majhen, da mu ne omogoča stvarnopravnih upravičenj na spornem stanovanju.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da spada stanovanje v skupno premoženje. Sodišče druge stopnje je zavzelo drugačno stališče, in sicer da velikost tožnikovega prispevka pri nakupu stanovanja ne more vplivati na presojo, ali stanovanje spada v skupno premoženje. Odločitev o deležih in izstavitvi dovolila je razveljavilo in vrnilo zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem (glede opreme v stanovanju) pa je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Toženka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Toženka predlaga, da se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Toženka v reviziji očita, da bi moralo sodišče vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti (prvi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR) ugotavljati v posebni pravdi. Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka 12. člena ZZZDR, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Ob takem normativnem izhodišču je očitek v reviziji, da bi se moralo o tem vprašanju odločati v posebni pravdi, neutemeljen.

7. Toženka se ne strinja z materialnopravnim zaključkom sodišč druge in prve stopnje o obstoju zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama. Poudarja, da sta imela bančne račune pri različnih bankah, brez pravice do razpolaganja s sredstvi drugega, prav tako pa sta živela v ločenem gospodinjstvu in nista imela skupnih načrtov. Med okoliščine, ključne za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti, sodna praksa(1) in teorija(2) uvrščata skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost partnerjev ter notornost njune skupnosti. Glede na to, da je imel tožnik na naslovu spornega stanovanja v letih 1993-1995 prijavljeno stalno bivališče, da sta skupaj s toženko leta 1996 kupila vinograd, da sta adaptirala sporno stanovanje in da je bila toženka porok tožniku pri najetju kredita, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilen zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama v spornem obdobju. Zgolj dejstvo, da pravdni stranki nista imela skupnega denarja in je vsak od partnerjev sam razpolagal s svojimi dohodki, ob izpolnjenih ostalih predpostavkah zunajzakonske skupnosti, ne more biti odločilnega pomena. Ugotovitve, da sta v času skupnosti svoje dohodke namenjala kritju skupnih potreb (vlaganja v stanovanje, nakup vinograda) ter da je bila toženka tožniku tudi porok pri najetju kredita, namreč omogočajo zaključek o povezanosti partnerjev tudi na ekonomskem (finančnem) področju. S trditvami o ločenem gospodinjstvu in načrtih pa toženka nedovoljeno posega v ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato revizijsko sodišče nanje ni odgovorilo.

8. Toženka meni, da stanovanje ne spada v skupno premoženje. Stanovanje je bilo namreč kupljeno na podlagi njene odkupne pravice (ki jo je dobila na podlagi stanovanjske pravice), s kreditom, ki ga je ona najela, poleg tega pa je sklenila tudi kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja. Tudi ta očitek je neutemeljen. Premoženje, ki ga zunajzakonska partnerja z delom pridobita v času zunajzakonske skupnosti spada v skupno premoženje (prvi odstavek 12. člena v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR). Dejstvo, da je bilo stanovanje kupljeno na podlagi odkupne pravice, na presojo, ali je stanovanje skupno premoženje, ne vpliva. Prav tako ni pomembno, da je toženka najela kredit za nakup stanovanja in sklenila kupoprodajno pogodbo. Skupno premoženje je namreč pridobljeno originarno po samem zakonu. Stališče sodišča druge stopnje, da višina prispevka enega od partnerjev k nastanku skupnega premoženja ne vpliva na naravo tega premoženje, je tako pravilno. To je lahko pomembno le pri presoji višine deležev na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR).

9. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Toženka, ki z revizijo ni uspela, mora tožniku povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost, materialne stroške in sodno takso ter znašajo skupaj 587,43 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo. O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, str. 7).

Op. št. (1): Prim. npr. odločbi VS RS II Ips 40/2004 z dne 17. marca 2005 in II Ips 127/2003 z dne 19. februarja 2004. Op. št. (2): Podrobneje K. Zupančič, Družinsko pravo, Uradni list RS, Ljubljana 1999, str. 98−100.