Videonadzor zbirnega centra

Datum

20.02.2024

Številka

07121-1/2024/182

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uvedbe videonadzora zbirnega centra.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da je zbirne centre oziroma t.i. ekološke otoke treba šteti kot javno površino v smislu ZUreP-3.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Obrazložitev

IP ob tem splošno pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja lahko podaja zgolj splošna pojasnila.

IP pojasnjuje, da je videonadzor na javnih površinah urejen v 80. členu ZVOP-2. Ta v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Natančneje je videonadzor na javnih površinah urejen v nadaljnjih določbah 80. člena ZVOP-2.

Pojem javne površine opredeljuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju ZUreP-3) v 17. točki prvega odstavka 3. člena. Med drugim določa tudi, da je javna površina lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti. Nadalje ZUreP-3 v 259. členu določa, da je splošna raba javnih površin raba, ki je namenjena prostemu gibanju oseb, predvsem za prehod in dostop do drugih javnih površin, zelenega sistema, bivališč, poslovnih objektov, gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture, ter rekreaciji, igri in drugim prostočasnim dejavnostim na prostem. Splošna raba javnih površin v zasebni lasti se izvaja v skladu s pravili, ki jih določi njihov lastnik, ali o katerih se občina ali država z lastnikom dogovori v skladu s pravili civilnega prava. Če se v skladu s tem zakonom na javni površini v zasebni lasti vzpostavi grajeno javno dobro, se splošna raba takih javnih površin izvaja v skladu s pravili iz akta iz šestega odstavka 260. člena tega zakona.

IP glede na navedeno v prejšnjem odstavku meni, da je zbirne centre oziroma t.i. ekološke otoke treba šteti kot javno površino v smislu ZUreP-3, saj je bistveni element opredelitve javne površine, da je namenjena splošni rabi (ne glede na lastništvo). Javna površina je nadalje lahko tako naravna površina, kakor tudi površina, ki je ustvarjena s posegi v prostor (grajena ali zelena) in je praviloma (ne pa nujno) odprta prostorska ureditev. Samo dejstvo, da je zbirni center odprt le v določenih terminih (znotraj odpiralnega časa), po mnenju IP še ne pomeni, da ni namenjen splošni rabi.

IP sklepno poudarja, da je pri uvedbi videonadzora javnih površin vselej treba pretehtati, ali je uvedba videonadzora res potrebna za dosego namenov iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Oceniti je torej treba oceniti stopnjo nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, za premoženje ali za tajne podatke v prenosu, ki jih je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja. IP dodaja, da bi bil, glede na navedeno, zakonit namen, zaradi katerega bi se lahko pregledovali posnetki (npr. v primeru ekoloških otokov), ki bi nastali z izvajanjem videonadzora javnih površin, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Videonadzor ekoloških otokov pa ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov.

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo še na smernice IP o videonadzoru:

https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora

IP vas obvešča tudi, da je glede videonadzora že izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP (rubrika »Video in avdio nadzor«):

https://www.ip-rs.si/vop/

IP sklepno dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka