Jedro

Ugovor pobota (procesni pobot) je omejen le na pravdni postopek in to zgolj na del, ki teče pred sodiščem prve stopnje. Iz določbe tretjega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, je zaključiti, da je ugovor pobota v pravdnem postopku časovno omejen le do konca glavne obravnave, zato ni več možen v postopku na drugi stopnji in tem manj v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu.

Po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavanem primeru pobotni ugovor dolžnika upoštevati kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti spremeni tako, da sedaj glasi: „Ugovoru dolžnika z dne 3. 9. 2010 se delno ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru 0529 I 391/2010 z dne 13. 8. 2010 se razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba za izterjavo glavnice v višini 1.724,60 EUR ter za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 29. 1. 2010 dalje do plačila, in se predlog za izvršbo v tem delu zavrne.

V preostalem se ugovor zavrne.

Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 389,14 EUR.” Upnik mora dolžniku v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 413,52 EUR.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 3. 9. 2010 (I. točka izreka). V tej posledici je odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka) ter da mora upniku v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 413,52 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa. Ponovno pojasni, da je podal pobotno izjavo v smislu 312. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti prenehanje upnikove terjatve proti dolžniku za znesek 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje do plačila, ter za ta znesek razveljaviti sklep o izvršbi. Opozori, da je bila njegova terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 443/2009 z dne 25. 11. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 86/2010 z dne 6. 1. 2011, ter da obstoj te terjatve za upnika ni sporen in v odgovoru na ugovor ni nasprotoval njenemu pobotanju. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim izvajanjam ter se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvršilnega naslova (sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II Pg 293/2003 z dne 18. 6. 2008 v zvezi s sklepom in sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 296/2008 z dne 6. 4. 2009) s sklepom o izvršbi opr. št. I 391/2010 z dne 13. 8. 2010 dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve, kot to izhaja iz 2. točke izreka zgoraj citiranega sklepa. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil pravočasen ugovor. Ker mu upnik po pravnomočni sodbi Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd 700/2004 z dne 5. 10. 2005 dolguje 9.820,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2005 dalje ter po sodbi in dopolnilni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 443/2009 z dne 25. 11. 2009 iz naslova pravdnih stroškov 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje, je ti terjatvi uveljavljal v pobot. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika v celoti zavrnilo. Pojasnilo je, da procesni pobot v izvršilnem postopku ni dopusten, sicer pa je dolžnik svojo terjatev do upnika 9.820,79 EUR s pripadki že pobotal, kar je bilo ugotovljeno tudi v izvršilnem naslovu. Dolžnik v pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje glede terjatve v višini 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje do plačila, ugotovljene z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 443/2009 z dne 25. 11. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 86/2010 z dne 6. 1. 2011, zmotno uporabilo materialno pravo, zato se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa.

Pritožbeno tako ostaja sporna zgolj dolžnikova v pobot uveljavljana terjatev v znesku 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje do plačila.

7. Sklep o izvršbi, s katerim je ugodeno predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in predložiti tudi dokaze, s katerimi takšna dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V obravnavanem primeru je dolžnik zatrjeval, da je terjatev upnika delno prenehala (v višini 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje do plačila) zaradi pobota terjatev.

8. Kadar dolžnik v izvršilnem postopku uveljavlja pobot, je potrebno ločiti, ali uveljavlja pobotni ugovor (procesni pobot) ali ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja (materialnopravni pobot). Z izvršilnim pobotnim ugovorom, dolžnik od izvršilnega sodišča zahteva, da ugovoru ugodi in izda odločbo o pobotu, s katero pobota dolžnikovo terjatev do upnika s tistim, kar ta terja od dolžnika. Takšen ugovor pobota v izvršilnem postopku ni dopusten, kar pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje. Ugovor pobota je namreč omejen le na pravdni postopek in to zgolj na del, ki teče pred sodiščem prve stopnje. Iz določbe tretjega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, je zaključiti, da je ugovor pobota v pravdnem postopku časovno omejen le do konca glavne obravnave, zato ni možen več v postopku na drugi stopnji in tem manj v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu.

Po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavanem primeru pobotni ugovor dolžnika upoštevati kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.(1) Ta določa, da je ugovor mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave. Dolžnik je namreč zatrjeval, da je upnikova terjatev delno prenehala zaradi materialnopravnega pobota, do katerega je prišlo med tem izvršilnim postopkom (enako kot v primeru plačila terjatve med postopkom). Ob tem se je skliceval na sodbo in dopolnilno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 443/2009 z dne 25. 11. 2009, po katerih mu upnik iz naslova pravdnih stroškov dolguje znesek v višini 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje.

Ker je bila dolžnikova terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom po izvršljivosti odločbe (izvršilnega naslova - sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II Pg 293/2003 z dne 18. 6. 2008 v zvezi s sklepom in sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 296/2008 z dne 6. 4. 2009), in ker so podani tudi ostali pogoji, ki jih za pobot terjatev določa 311. člen OZ, to so vzajemnost, istovrstnost, zapadlost ter iztožljivost in likvidnost, je utemeljen ugovor dolžnika, da je terjatev upnika delno prenehala, in sicer za znesek 1.724,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Dolžnikova vrednostno nižja terjatev je prenehala v celoti, upnikova višja terjatev pa v preostanku vrednosti ostane v veljavi in jo mora dolžnik še zmeraj izpolniti. Glede preostanka ostanejo v veljavi tudi stranske in akcesorne pravice. Pobot terjatev pa učinkuje od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ). Dolžnik tako dolguje upniku glede na 2. točko izreka sklepa o izvršbi z dne 13. 8. 2010: - glavnico v višini 31.878,71 EUR (33.603,31 EUR - 1.724,60 EUR), - zakonske zamudne obresti - od zneskov 43.424,10 EUR od 11. 12. 2003 do 31. 12. 2006, - od 661,86 EUR od 11. 12. 2003 do 14. 10. 2005, - od 33.603,31 EUR od 1. 1. 2007 do 28. 1. 2010, - od 31.878,71 EUR od 29. 1. 2010 dalje do plačila, - pravdne stroške v višini 3.036,99 EUR, - zakonske zamudne obresti od zneska 3.036,99 EUR od 11. 6. 2009 dalje do plačila, - ter nadaljnje izvršilne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi pooblastila iz tretje točke 365. člena ZPP pritožbi dolžnika delno ugodilo in I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

10. Sodišče druge stopnje mora ob spremembi odločitve sodišča prve stopnje odločiti o stroških vsega postopka, tudi tistih na prvi stopnji (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Šteje se, da je dolžnik s svojim odklanjanjem izpolnitve povzročil potrebo po prisilni izvršbi, zato je izpolnjena domneva o upnikovem uspehu v postopku tudi v primeru, da se ugovoru dolžnika ugodi, razen če lahko upnika bremenimo, da je dolžniku povzročil stroške neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).(2) V obravnavani zadevi je resda prišlo do delnega pobota terjatev po trenutku vložitve predloga za izvršbo dne 31. 3. 2010, vendar je bil upnik že pred tem seznanjen (z vročitvijo izvršilnega naslova), da ima dolžnik zoper njega (judikatno) terjatev v višini 1.724,60 EUR in bi lahko ustrezno znižal izvršilni predlog. Upnik je tako neutemeljeno sprožil izvršilni postopek za zgoraj navedeni del terjatve. Dolžnik je v pobot uveljavljal terjatvi v višini 9.820,79 EUR in 1.724,60 EUR, uspel pa je zgolj s slednjo, zato mu temu uspehu sorazmerno pripadajo stroški, ki jih je imel z ugovorom. Za ugovor zoper sklep o izvršbi je dolžniku po Zakonu o odvetniški tarifi priznati 324,60 EUR (tar. št. 3468), za materialne stroške 20,00 EUR (tar. št. 6002) ter 20 % DDV, kar znaša skupaj (glede na 14,94 % uspeh) 61,78 EUR.

Priznani stroški upnika znašajo skupno 413,52 EUR. Glede na spremenjeno odločitev o glavni stvari (upnik upravičen do 31.878,71 EUR od zahtevanih 33.603,31 EUR) je upnik uspel 94,87-odstotno in je tako upravičen do povrnitve svojemu uspehu sorazmernega dela stroškov, torej do zneska 392,31 EUR. Glede na 5,13-odstotni uspeh je dolžnik upravičen do povračila temu uspehu sorazmernega dela njemu priznanih izvršilnih stroškov (61,78 EUR), to je do zneska 3,17 EUR. Po medsebojnem pobotanju terjatev iz naslova stroškov je tako upnik upravičen do povračila dela svojih nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 389,14 EUR (drugi odstavek 165. člena ZPP).

11. Dolžnik je s pritožbo uspel, zato mu je upnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena istega zakona v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžniku je priznati stroške za pritožbo v višini 324,00 EUR (tar. št. 3468), za materialne stroške 20,00 EUR (tar. št. 6002) ter 20 % DDV, kar znaša skupaj413,52 EUR. Upnik v odgovoru na pritožbo ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma ni doprinesel k odločitvi o pritožbi, tako da stroški sestave odgovora na pritožbo ne predstavljajo za postopek potrebnih stroškov, do povračila katerih bi bil upnik upravičen (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroške odgovora na pritožbo krije upnik sam.

Op. št. (1) : Juhart, M. v: Juhart M. in Plavšak, N. (red.): Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, splošni del, GV Založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, str. 398. Op. št. (2) : Sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 454/2007.