Jedro

Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper A. zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnik je dne 16. 12. 2016 zoper Banko Slovenije (takrat 1. toženo stranko) in NLB d. d. (takrat 2. toženo stranko) vložil tožbo, s katero je zaradi izbrisa njegovih podrejenih obveznic na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 zahteval plačilo 5.500,00 EUR. Postopek je bil s sklepom z dne 7. 7. 2017 z dnem 7. 7. 2017 prekinjen, s sklepom z dne 15. 1. 2020 pa je bilo nato odločeno, da se z dnem 19. 12. 2019 postopek nadaljuje. Zatem je s sklepom z dne 28. 1. 2020 sodišče prve stopnje še sklenilo, da se zahtevek zoper Banko Slovenije izloči.

2.Sledil je izpodbijani sklep. Z njim je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka), in da bo ta po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru kot pristojnemu sodišču (II. točka izreka). Tožnik je zoper odločitev 6. 2. 2020 vložil pritožbo. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje 20. 7. 2024 izdalo sklep, da se postopek, ki je bil v tej zadevi prekinjen od 5. 3. 2020, nadaljuje s 15. 6. 2024. Tožnika je z dopisom pozvalo, ali (glede na 6. člen in 48. člen ZPSVIKOB-1) vztraja pri vloženi pritožbi. Ker tožnik na poziv ni odgovoril, je bila pritožba najprej vročena toženki v odgovor ter nato 10. 1. 2025 predložena pritožbenemu sodišču.

3.Predmet pritožbenega preizkusa je torej sklep z dne 4. 2. 2020, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi in je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.

Pritožbene navedbe

4.Zoper odločitev se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev odločitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5.V bistvenem navaja, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu, da je ZPSVIKOB v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, saj tožniku nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve drugemu pristojnemu sodišču mu je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper poslovno banko v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek ima podlago ne le v 350. členu ZBan-1, temveč tudi v 85. členu direktive BRRD v zvezi s 26. členom Ustave, saj so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

6.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Izpodbijani sklep je bil izdan ob upoštevanju določb ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019, in s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Postopki zoper Banko Slovenije so bili na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016, ter ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020, prekinjeni. Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ZPSVIKOB-1, je bil sprejet 31. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. S tem dnem so tudi prenehali razlogi za prekinitev postopka zoper Banko Slovenije. Tožnik je tožbo vložil 16. 12. 2016, torej že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1.

9.ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnji stavkom prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko Slovenije. Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (prvi odstavek 5. člena ZPSVIKOB-1). Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

10.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

11.Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

12.Tožnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKOB-1. Pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. členu Ustave ter tudi v 85. členu Direktive BRRD, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve, ker se tudi preostala zatrjevana pravna podlaga nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1.

13.V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnik zoper poslovno banko, kot to očita pritožnik, sicer pa se bo imel tožnik o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njegovo pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člen Ustave RS).

14.Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

15.Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 44/2024.

2Zakon o pravdnem postopku.

3Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne povzema obširnih navedb, ki nima povezave z (ne)pravilnostjo konkretnega sklepa.

4Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 72/2019.

5Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, s spremembami in dopolnitvami.

6V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

7Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 44/2024.

8Opisano procesno situacijo je mogoče primerjati s situacijo, ko pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu ugotovi, da je izpodbijana odločitev pravilna kljub napačni uporabi materialnega prava, oziroma da je pravilna iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

9Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe).

10Glej sklepa VS RS III R 17/2022 in III R 5/2020.