Jedro

Utemeljen je očitek o storjeni absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni odločalo na podlagi neposrednega stika z udeležencem in ga ni zaslišalo, ob tem pa ni ugotovilo dejstev, da lahko to izjemoma stori, torej da zdravstveno stanje tega ne omogoča oz. da oseba to odkloni.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog udeleženca za odpust iz varovanega oddelka SVZ X, kjer je po odločbi sodišča nameščen za eno leto (do 23. 5. 2019) ter mu podaljšalo zadržanje tam do 3. 5. 2020. 2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec, njegova odvetnica in SVZ X. 3. Odvetnica uveljavlja vse zakonsko predvidene razloge ter predlaga odpust udeleženca oz. njegovo premestitev. Kot bistveno graja, da udeležencu ni bilo omogočeno priti na sodišče kljub njenim prošnjam in prošnjam udeleženca. Očita, da sodišče SVZ X ni naložilo, da udeleženca pripelje niti ni poskrbelo, da bi to storila njegova bližnja oseba A. A. Enak očitek na sodišče naslavlja tudi udeleženec sam, SVZ X pa navaja, da od sodišča ni dobil nobenega takega poziva kljub telefonskim poizvedbam pri sodnici.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Sprejem v varovani oddelek brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti do pravice osebne svobode (1. odst. 19. čl. Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot eno od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato se sprejem v varovani oddelek brez privolitve izvaja le ob izpolnjenosti pogojev, ki jih določa zakon, in po izvedbi zakonitega postopka po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr).

6. Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. čl. ZDZdr. Po 2. ost. 46. čl. ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. Po 2. odst. 47. čl. ZDZdr sodišče zasliši tudi osebo, če je to glede na njeno zdravstveno stanje mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se lahko zasliši tam, kjer biva.

7. Glede na navedeno je utemeljen očitek o storjeni absolutno bistveni kršitvi določb postopka (8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 30. čl. ZDZdr, ker sodišče prve stopnje ni odločalo na podlagi neposrednega stika z udeležencem in ga ni zaslišalo, ob tem pa ni ugotovilo dejstev, da lahko to izjemoma stori, torej da zdravstveno stanje tega ne omogoča oz. da oseba to odkloni. Določba 1. odst. 62. čl. ZDZdr, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (češ da SVZ X udeleženca ni prepeljal na narok), ne omogoča odločitve sodišča brez poskusa neposrednega stika z osebo in njenega zaslišanja iz kakšnega drugega razloga. Tudi ta namreč določa, da sodišče osebo obišče (v oddelku pod posebnim nadzorom) in jo (v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika) zasliši, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo ugotovi, da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. 8. V skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je to že zaslišalo izvedenca psihiatra in bo postopek lahko izvedlo brez odlašanja (2. odst. 355. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ravnati po 46. in 47. čl. ZDZdr in šele nato ponovno odločiti.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.1 Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Ta določba se smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep, torej tudi v konkretnem pritožbenem postopku. Ker gre za nujne postopke, je treba glede na 3. člen Zakona o sodiščih določiti tridnevni pritožbeni rok.