Jedro

Stranka v postopku preverjanja pogojev za zaščiteno kmetijo je lastnik kmetije, v primeru njegove smrti pa vsi dediči.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. S sodbo in sklepom, navedenima v uvodu, je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) delno ugodilo tožbi tožnikov zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 23. 2. 2004, in odpravilo sklep tožene stranke o prekinitvi postopka, v preostalem delu, v katerem je bila odločba prvostopnega organa odpravljena, pa je tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS zavrnilo. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo in sklepom ugodila pritožbi A.A. (sodedič tožnikov in prizadeta stranka v tem postopku) in odpravila odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 21. 11. 2003, s katero je bilo v postopku preveritve pogojev za zaščiteno kmetijo odločeno, da se kmetija, last pok. B.B., ki obsega tam navedene nepremičnine, ne določi za zaščiteno kmetijo. S sklepom pa je do pravnomočne odločitve Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS, OGU L., v zadevi ..., prekinila upravni postopek preveritve pogojev za zaščiteno kmetijo. Tožena stranka je pritožbi ugodila, ker prizadeti stranki pred izdajo prvostopenjske odločbe ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

2. V obrazložitvi sodbe (zavrnilni del 1. točke izreka sodbe in sklepa) se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe drugega odstavka 2. člena in drugi odstavek 4. člena ZDKG, določbe 8., 14. in 77. člena ZENDMPE in določbi 9. in 144. člena ZUP. Strinja se s toženo stranko, da so bila v upravnem postopku bistveno kršena pravila postopka, ker prizadeti stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor o kršitvi načela enakosti, ker je tožena stranka pri odločanju o statusu predmetne kmetije sprejela dve različni odločitvi. Na načelo enakosti se namreč ni mogoče sklicevati zato, da bi se dosegla odločitev enaka prejšnji, ki pa ni zakonita. V obrazložitvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odpravilo sklep tožene stranke o prekinitvi postopka, pa navaja, da je za odločanje o prekinitvi prvostopnega postopka pristojen le prvostopni upravni organ, zato je sklep tožene stranke o prekinitvi postopka nezakonit. 3. Revidenta s pritožbo (sedaj revizijo) izrecno izpodbijata le sodbo, s katero je bila njuna tožba zavrnjena. Ponavljata tožbeni ugovor, da je odločitev tožene stranke v neskladju z njeno prejšnjo odločitvijo, v kateri tožena stranka ugovora, da dejansko stanje v naravi ne ustreza tedaj veljavnim podatkom zemljiškega katastra, ni upoštevala. Navajata tudi, da je prav zaradi uskladitve katastrskih podatkov s stanjem v naravi Geodetska uprava izdala odločbo št. ... o spremembi katastrskih podatkov. Na podlagi te odločbe, ki je pravnomočna in vpisana v zemljiško knjigo, so dediči predlagali preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo. Zato menita, da je stališče sodišča prve stopnje, da dejansko stanje ne ustreza uradnim podatkom, zmotno. Predlagata, da se odločba tožene stranke odpravi in potrdi odločba prvostopnega upravnega organa.

4. Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo (sedaj revizijo) nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pravilna in skladna z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča je presoja sodišča prve stopnje, da mora upravni organ v postopku določitve zaščitene kmetije in v postopku preverjanja pogojev za zaščiteno kmetijo svojo odločitev opreti le na uradne podatke zemljiške knjige in zemljiškega katastra, kot to določa drugi odstavek 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG (Ur. l. RS, št. 70/95). Pravilna pa je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi moral upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi pred izdajo odločbe prizadeti stranki, ki je sodedič, dati možnost, da sodeluje v postopku. Ta presoja temelji na razlogih, s katerimi se Vrhovno sodišče strinja.

9. Dodatno pa navaja, da preverjanje pogojev za zaščiteno kmetijo ureja osmi odstavek 4. člena ZDKG, ki določa, da se na predlog lastnika ali po uradni dolžnosti lahko preveri, če kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Glede na citirano zakonsko določbo in ob upoštevanju 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP je stranka v postopku preveritve pogojev za zaščiteno kmetijo lastnik kmetije. V primeru lastnikove smrti (kot je to v obravnavani zadevi, ko ni sporno, da je bila kmetija po pok. lastnici v času odločanja upravnega organa prve stopnje predmet zapuščinskega postopka) pa so stranka v postopku vsi dediči. Zato je treba tako v postopku, začetem po uradni dolžnosti, kot tudi v postopku, začetem na predlog, priznati položaj stranke v postopku vsem dedičem in jim dati možnost udeležbe v postopku. Tako je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje in pred njim tožene stranke, da so bile v obravnavani zadevi v upravnem postopku na prvi stopnji bistveno kršene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, ker prizadeti stranki kot sodediču ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

10. Tožbeni ugovor o neskladju odločbe tožene stranke z njeno prejšnjo odločbo, ki ga revidenta v reviziji ponavljata, je s pravilnimi razlogi zavrnilo že sodišče prve stopnje, zato jih Vrhovno sodišče v izogib ponavljanja ne navaja ponovno. Preostali revizijski ugovori pa so v obravnavani zadevi pravno nepomembni in na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.