Jedro

Vprašanje, ali je podatek „ime in priimek“ osebni podatek in v katerih primerih je dopustno iskanje po tem podatku, ni pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetniku dne 3. 12. 2007 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 8. 2005. S to odločbo se pravni osebi A. d.o.o., odreja, da v roku 14 dni od vročitve te odločbe s popravki računalniškega progama uporabnikom in vsem drugim osebam, ki imajo možnost dostopa do podatkov v modulu oziroma zbirki GV IN Pajek, onemogoči, da bi z vnosom imena in/ali priimka, ali s klikom na osebno ime zastopnika, člana vodstva, ustanovitelja, ali člana nadzornega sveta, ali na kakršenkoli drugačen način prišli do podatka o tem, v katerih poslovnih subjektih je z imenom in/ali priimkom določena oseba zastopnik, član vodstva, ustanovitelj ali član nadzornega sveta (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločeno, da mora A. d.o.o. v roku šest mesecev od vročitve te odločbe uporabnikom in vsem drugim osebam, ki imajo možnost dostopa do podatkov v zbirki GV IN Pajek, z blokado ali izbrisom osebnih imen v zbirki GV IN Pajek onemogočiti vsakršen priklic, vpogled, dostop ali uporabo osebnih imen zastopnikov, članov vodstva, ustanoviteljev in članov nadzornih svetov poslovnih subjektov oziroma prenehati z razkrivanjem, sporočanjem ter širjenjem osebnih imen zastopnikov, članov vodstva, ustanoviteljev in članov nadzornih svetov poslovnih subjektov. V 3. točki izreka pa je odločeno, da lahko A. d.o.o. po preteku roka, določenega v prejšnji točki izreka, razkriva, sporoča ter širi le še osebne podatke o tistih zastopnikih, članih vodstva, ustanoviteljih in članih nadzornih svetov poslovnih subjektov, ki so bili predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjeni z namenom obdelave določenih njihovih osebnih podatkov ter so za takšno obdelavo podali ustrezno osebno privolitev posameznika ali sklenili ustrezno pogodbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja obstoj pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj zatrjuje, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali je podatek „ime in priimek“ osebni podatek in v katerih primerih je dopustno iskanje po tem podatku. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker revidentka tega ni storila, ni izkazala obstoja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije. Glede zatrjevanja tožeče stranke, da je tožena stranka v obravnavani zadevi odstopila od siceršnje prakse upravnih organov, pa Vrhovno sodišče poudarja, da upoštevaje določbo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 to ni eden izmed zakonskih pogojev za dovoljenost revizije.

6. Vrhovno sodišče je zato revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.