Jedro

Vsebina tožničinega predloga je v celoti strukturirana kot revizija, zato že po definiciji le težko ustreza zakonskim zahtevam o obveznih sestavinah predloga. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja (zaželeno je, da bi bila vprašanja v predlogih za dopustitev revizije navedena posebej, izločeno od utemeljitve njihovega posebnega pomena) Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.

Izrek

Predlog se zavrže. Predlagateljica sama krije stroške predloga.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je v celoti potrdilo zavrnilno prvostopenjsko sodbo. Tožbeni zahtevek sta sestavljala dva zneska še neplačanih mesečnih plačil subvencije (za oktober 2003 in za november 2003) za izvajanje javne službe mestnega avtobusnega prevoza v M. Razlog zavrnitve teh zahtevkov je bil zaključek, da je bila tožnica že presegla najvišji pogodbeno dogovorjeni znesek subvencije.

2. Tožnica je v predlogu za dopustitev revizije oporekala materialni in procesni pravilnosti sodbe sodišča druge stopnje.

3. Predlog ni popoln.

4. Vsebina tožničinega predloga je v celoti strukturirana kot revizija (členjena je na posamezne očitke, kot je običajno pri revizijah), zato že po definiciji le težko ustreza zakonskim zahtevam o obveznih sestavinah predloga. Glede na četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je namreč bistveno, da predlagatelj natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost (kot je ta opredeljena v prvem odstavku 367.a člena ZPP), ter da na kratko obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja (zaželeno je, da bi bila vprašanja v predlogih za dopustitev revizije navedena posebej, izločeno od utemeljitve njihovega posebnega pomena) Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.

5. V (pre)obširnem predlogu (na 17 straneh) je predlagateljica pravno vprašanje zastavila presplošno („I. Uporaba pravil Obligacijskega zakonika za razmerja iz koncesijske pogodbe z vidika zagotavljanja pravne varnosti“), pri zatrjevanih postopkovnih kršitvah pa ni utemeljila, kaj naj bi kazalo na njihovo posebno pomembnost. 6. Vrhovno sodišča je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo. Predlagateljica mora zaradi neuspeha s predlogom stroške, ki jih je z njim imela, kriti sama.