Jedro

V obravnavani zadevi toženka s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločila o zahtevi (ali interesu) ne stranke (zavezanca) ne pritožnice kot stranske udeleženke. Zato slednja z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Ker se je poleg tega pritožnica udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi (43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)), v katere bi lahko bilo poseženo le z izrečenim inšpekcijskim ukrepom, je tudi jasno, da do tega posega ni prišlo. Ukrep zavezancu namreč ni bil naložen, zato vsebinska obravnava tožbe ne more privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo zoper sklep Inšpektorata RS za naravne vire in rudarstvo, inšpekcije za naravne vire in prostor, št. 0618-3704/2013-1061 z dne 20. 2. 2024 (v zvezi z odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 0613-2305/2014-MKO-47 z dne 20. 6. 2024). Prvostopenjski upravni organ je z navedenim sklepom odpravil s pritožbo napadeni sklep o ustavitvi postopka z dne 17. 7. 2023 in odločil, da se po uradni dolžnosti začeti inšpekcijski postopek zoper A. A. zaradi posega v vodno in priobalno zemljišče ..., št. ..., ustavi.

2.V obrazložitvi sklepa je sodišče pomanjkanje tožničinega pravnega interesa za tožbo utemeljilo s stališči Vrhovnega sodišča v sklepih I Up 208/2023 z dne 29. 5. 2024, I Up 27/2021 z dne 1. 9. 2020 in I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021. Med drugim je navedlo, da se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu, zato sklep o njegovi ustavitvi ne posega v tožničin pravni položaj. Kot je pojasnil že inšpekcijski organ, lahko tožnica svoje pravne interese in koristi uveljavlja v civilnopravnih postopkih.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se javni interes v celoti prekriva z njenim pravnim interesom, ki je, da se zagotovijo ukrepi oziroma preverijo izvedeni posegi v prostor, zaradi katerih so sosednja zemljišča (tudi njeno) podvržena poplavam. Poudarja, da ji je sodišče prve stopnje priznalo status stranke in da je bil izpodbijani sklep izdan v postopku, ki se je vodil po tem, ko je sodišče prve stopnje odpravilo prejšnjo inšpekcijsko odločbo, s katero je inšpekcija za vode bistveno posegla v njene pravice, v novem postopku pa inšpekcija ni upoštevala usmeritev sodišča in ni razjasnila dejanskega stanja v času pred izdajo odločbe. Opisuje, kaj je toženka naložila inšpekcijskemu zavezancu z odpravljeno inšpekcijsko odločbo (ureditev leve, zavezančeve brežine vodotoka v skladu z vodnim soglasjem), v ponovnem postopku pa ni upoštevala, da to vodno soglasje z upoštevanjem ustreznega projekta predvideva sočasno ureditev tudi na desni strani sredinske meje vodotoka, tj. na tožničinih zemljiščih. Meni, da lahko le v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja dve stranki enakovredno varujeta svoje pravice, kar v inšpekcijskem postopku ni mogoče, in da je inšpekcija prevzela pristojnost upravne enote, ker je s svojo odločbo posegla na področje gradbenega dovoljenja. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča je pravni interes za upravni spor podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist na način, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Ustaljena je tudi razlaga glede pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, in sicer da ustavitev tega postopka po četrtem odstavku 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 28. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje tega postopka, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, zaradi odsotnosti javnega interesa ni več potrebno. Tak sklep torej ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke in ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.

Stranska udeleženka v postopku ni legitimirana uveljavljati in varovati javnega interesa, samo zaradi zasebnega interesa pa postopka ni mogoče ne začeti in ne voditi. Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je v presoji inšpektorja. ZIN sicer v 5. členu določa, da inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb, vendar to ne pomeni, da se inšpekcijski postopki lahko vodijo samo z namenom varovanja interesov pravnih in fizičnih oseb. Navedena določba omogoča stransko udeležbo oseb, da lahko v postopku, vodenem zaradi varovanja javnega interesa, varujejo svoje pravne koristi (te bi z ukrepom lahko bile prizadete), ne morejo pa s svojimi predlogi ali vlogami varovati javne koristi ali uveljavljati drugačno vsebino te javne koristi. Inšpekcijski postopek, ki se vodi v javnem interesu, po svoji temeljni naravi tudi ni namenjen razreševanju sporov med različnimi subjekti.

V obravnavani zadevi torej toženka s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločila o zahtevi (ali interesu) ne stranke (zavezanca) ne pritožnice kot stranske udeleženke. Zato slednja z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Ker se je poleg tega pritožnica udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi (43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), v katere bi lahko bilo poseženo le z izrečenim inšpekcijskim ukrepom, je tudi jasno, da do tega posega ni prišlo. Ukrep zavezancu namreč ni bil naložen, zato vsebinska obravnava tožbe ne more privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja.

Glede na navedeno pritožnica z navedbami, da se njen zasebni interes prekriva z javnim interesom, ne more utemeljiti kršitev pravic iz 22. člena Ustave in 43. člena ZUP ter doseči drugačne presoje. Lahko da ustavitev inšpekcijskega postopka ni v skladu z njenim dejanskim interesom oziroma pričakovanji (ker želi - kot je mogoče razumeti obširne pritožbene navedbe -, da se zavezancu naložijo določeni ukrepi, z izvedbo katerih bi zavaroval pred poplavami tudi njeno zemljišče), vendar po navedenem to za utemeljitev pravnega interesa za nadaljevanje postopka ne zadošča. Poleg tega pritožnica tudi sama pove, da je bila predhodna inšpekcijska odločba v upravnem sporu odpravljena. To pomeni, da je bilo treba ponovno odprti inšpekcijski postopek zaključiti z eno od možnih odločitev, ki jih lahko inšpektor sprejme v zvezi s predmetom odločanja, to je v zvezi z opravljenim nadzorom nad zavezančevim izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen ZIN), za kar pa je upoštevno dejansko stanje v času odločanja, saj se po naravi stvari le nanj lahko nanašajo izrečeni ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Pritožnica posplošeno uveljavlja kršitev pravic iz 32., 33. 35. in 38. člena Ustave, zato se do očitkov ni mogoče opredeliti. Glede na predmet pritožbene presoje pa so za odločitev nebistvene navedbe v zvezi s predhodno odločitvijo sodišča prve stopnje I U 1477/2018-25 z dne 21. 7. 2020 in navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, saj zaradi zavrženja tožbe meritorna presoja ni bila opravljena.

Po navedenem in ker za presojo pravnega interesa niso relevantne niti ostale pritožbene navedbe ter niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

Op. št. (1)Prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016, 10. točka obrazložitve, in I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021, 12. točka obrazložitve.

Op. št. (2)Prav tam 11. oziroma 13. točka obrazložitve.

Op. št. (3)Sklep I Up 142/2021, 14. točka.

Op. št. (4)V skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIN ima v postopku položaj stranke zavezanec, vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa ne.

Op. št. (5)Ker inšpektor v času vodenja ponovnega postopka (po tem, ko je upravno sodišče odpravilo predhodno odločbo, s katerim je bil ukrep izrečen) ni več ugotovil posegov, ki bi pomenili kršitev zakonskih obveznosti inšpekcijskega zavezanca.

Op. št. (6)Prim. navedeni sklep I Up 142/2021, 17. točka obrazložitve.