Jedro

Po prvem odstavku 95. člena ZDavP se davčnemu zavezancu ali komu drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, preveč plačani znesek vrne. Po 4. odstavku pa mu zamudne obresti pripadajo le od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, kar pomeni, da mu od drugih zneskov, ki so predmet vračanja po prvem odstavku, zamudne obresti ne gredo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada, št. ... z dne 21. 7. 2005, s katero je v ponovnem postopku odločeno, da se tožeči stranki vrnejo preveč plačane zamudne obresti v znesku 5.473.683,90 SIT. Odločitev je po presoji tožene stranke skladna z določbami 1. in 4. odstavka 95. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 97/01, v nadaljevanju: ZDavP), ki ne daje podlage za vračanje nepravilno ali preveč odmerjenih obresti z obrestmi, kot to v pritožbi, s sklicevanjem na določbe OZ uveljavlja tožeča stranka. Pravico do plačila zamudnih obresti ureja zakon v 4. odstavku 95. člena, vendar jo omejuje. Določa namreč, da zavezancem pripadajo zamudne obresti le od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, ob upoštevanju opredelitve, ki izhaja iz 1. člena ZDavP, le od preveč odmerjenih obveznih dajatev, ne pa tudi od drugih preveč plačanih zneskov, ki so predmet vračanja po 1. odstavku 95. člena.

Tožeča stranka odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Tožeči stranki so bile zamudne obresti v znesku 5.473.689,90 SIT neupravičeno naložene v plačilo. Tožena stranka je z njimi neupravičeno razpolagala od 2. 10. 2001 do 9. 8. 2005, zato je tožeča stranka za ta čas upravičena do zamudnih obresti od navedenega zneska - glavnice, kar znaša 3.825.848,10 SIT. Nesporno je namreč, da se je vrednost neupravičeno plačanega zneska tekom let bistveno zmanjšala in da zamudne obresti v bistvu predstavljajo ohranitev realne vrednosti dolgovanega zneska. Drugačna odločitev bi zato bila v nasprotju z načelom pravičnosti, načelom poštenja in enakopravnosti strank. Z zneskom je tožena stranka neupravičeno razpolagala skoraj štiri leta, zato mora plačati tudi zamudne obresti. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo pod točko 1 izreka odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti znesek 3.825.848,10 SIT.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja na pravilnosti in zakonitosti svoje odločbe ter pri razlogih njene obrazložitve. Predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami zakona, na katere se sklicuje. Vračanje davka je kot upravna zadeva (stvar) urejena v ZDavP. Tožena stranka zato svojo odločitev utemeljeno opre na relevantne določbe ZDavP in hkrati utemeljeno zavrne uporabo določb Obligacijskega zakonika, ki ne morejo predstavljati pravne podlage za odločanje o pravicah in obveznostih na področju upravnega prava. Določbe 95. člena ZDavP pa sodišče razume enako, kot jih razume tožena stranka. Po prvem odstavku tega člena se davčnemu zavezancu ali komu drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, preveč plačani znesek vrne. Po 4. odstavku pa mu zamudne obresti pripadajo le od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, kar pomeni, da mu od drugih zneskov, ki so predmet vračanja po prvem odstavku, zamudne obresti ne gredo. Prikrajšanja, na katerega se sklicuje tožeča stranka, pa iz navedenih razlogov, na upravnopravnem področju tudi ni mogoče sanirati.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena v zvezi s prehodno določbo 105. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS).

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena v zvezi s prehodno določbo 107. člena ZUS-1.