Jedro

V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tretjega zoper sklep opr. št. In 98/00186 - 12 z dne 8. 6. 1998, s katerim je bila dovoljena izvršba z vknjižbo zastavne pravice pri vl. št. 457 k.o. ...

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil tretji zaradi zmotne uporabe določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

V pritožbi navaja, da je z dolžnikom dne 24. 6. 1988 sklenil kupoprodajno pogodbo, na parcelah zgradil stanovanjsko hišo in po določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pridobil lastninsko pravico. Izvršilni postopek v konkretnem primeru ne more biti končan že z vpisom zastavne pravice na dolžnikovo nepremičnino v zemljiško knjigo, saj se je v tem tre-nutku tretji lahko šele seznani o pravici upnika na dolžnikovi nepremičnini, zaradi česar je potrebno spoštovati načelo javnosti. To potrjuje tudi določba 1. odstavka 65. člena ZIZ, ko se lahko že izdani sklep o izvršbi v celoti ali delno razveljavi in se izvršba ustavi. Izvršba na nepremičnine se po določbah ZIZ opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov. Izvršba torej ni v celoti opravljena z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in bi bilo potrebno o ugovoru tretjega meritorno odločati. Tretji zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upnica predlagala zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini v skladu z določbami 242. člena do 245. člena ZIZ. Zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini se opravi tako, da se zastavna pravica vknjiži v zemljiško knjigo (določba 1. odstavka 244. člena ZIZ). Ko je zastavna pravica v zemljiško knjigo vknjižena, je izvršilni postopek končan, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8. 7. 1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15. 6. 1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26. 3. 1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.

Neutemeljeno je pritožnikovo sklicevanja na določbe trinajstega poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na nepremičnine, saj gre v obravnavani zadevi za ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini (enaindvajseto poglavje ZIZ), torej za način zavarovanja terjatve. Prav tako pa je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na določbo 1. odstavka 65. člena ZIZ, ki ureja postopanje v ugovornem postopku, če upnik na ugovor ne odgovori.

Pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-1977) v zvezi s 381. členom ZPP (1977) pazi po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP (1977) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretjega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo v postopku na drugi stopnji potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/1977).