Jedro

Pravica bivanja v določeni nepremičnini na pravico solastnika zahtevati razdelitev solastne stvari ne vpliva. Zato za izpodbijano odločitev niti ni pomembno, ali je bil sporazum, na podlagi katerega naj bi imela predlagateljica pravico bivanja v stanovanjski hiši, veljavno sklenjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo nepremičnini ID 0000 284/7 in 0000 284/8, v naravi stanovanjska hiša, katere solastnika sta udeleženca postopka vsak do ½. Odločilo je, da se nepremičnini proda in izplača vsakemu ½ kupnine.

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je prišlo do kršitev glede njene pravice bivanja v solastni hiši. Četudi je sporazum o delitvi skupnega premoženja (v nadaljevanju Sporazum) zaradi obličnih pomanjkljivosti ničen, to ne more veljati avtomatično za celotno vsebino listine in bi moralo sodišče presojati vsako postavko dogovora posebej ter ugotoviti, ali gre za pravne posle, za katere je predpisana stroga obličnost, ali za veljavnost zadošča zgolj izpolnitev. Izjave predlagatelja, da ji priznava stanovanjsko pravico na celi hiši, ni razumeti kot pravni posel med zakoncema o razpolaganju s skupnim premoženjem. Odločitev predlagatelja, da svoj idealni delež na hiši prepusti v rabo in uživanje tudi mladoletni hčerki, ki je ostala z materjo v hiši, ne predstavlja poseganja v premoženjskopravna razmerja med zakoncema. Predlagatelj je zgolj zagotovil prebivališče svojemu otroku in gre za običajno darilo očeta, ki ni podvrženo obličnosti. Sodišče bi moralo ugotoviti, ali izjava predlagatelja o priznanju stanovanjske pravice pomeni pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ali ne, saj stanovanjska pravica predstavlja oviro za razdružitev solastne nepremičnine s prodajo. Služnost stanovanja ne posega v strukturo skupnega premoženja in deleža predlagatelja na premoženju, zato ne more biti podvržena obličnosti po 62. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Sporazum je v tem delu veljaven. Predlagateljev predlog in posledično izpodbijani sklep sta najmanj preuranjena, zato bi bilo treba predlog zavrniti.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Predlaga zavrnitev pritožbe, saj je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je bil Sporazum ničen, zato ne more imeti pravnih posledic. V resnici pritožba predstavlja le manever za zavlačevanje postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika nepremičnin, ki se delita v tem postopku, in sicer vsak do ½. Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Domneve, da je predlagatelj solastnik nepremičnin, katerih delitev zahteva, nasprotna udeleženka ni izpodbila. V resnici je niti izpodbijala ni. S sklicevanjem na Sporazum je namreč utemeljevala trditve, da ima pravico bivanja v stanovanjski hiši. Pravica bivanja v določeni nepremičnini na pravico solastnika zahtevati razdelitev solastne stvari ne vpliva. Zato za izpodbijano odločitev niti ni pomembno, ali je bil Sporazum veljavno sklenjen. Glede na to višje sodišče ne bo podrobno utemeljevalo, zakaj so razlogi prvostopenjskega sodišča o ničnosti Sporazuma pravilni. Le povzema: trditvam predlagatelja o ničnosti Sporazuma zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti je nasprotna udeleženka izrecno pritrdila. Da Sporazum v določenih delih ni ničen, je začela zatrjevati šele v pritožbi. Ker ni obrazložila zakaj tako pozno, gre za nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP1).

6. Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času (prvi odstavek 69. člena SPZ). Da je čas za delitev solastnih nepremičnin neprimeren, nasprotna udeleženka ne zatrjuje.

7. Ker je nesporno, da fizična delitev nepremičnin, ki se delita v tem postopku, ni mogoča, je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o civilni delitvi po četrtem odstavku 70. člena SPZ. Pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko zadržali delitev solastnine, nasprotna udeleženka ni izkazala; izpodbijana odločitev torej ni preuranjena. Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja, uradoma upoštevnih procesnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, pa ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Stroške pritožbenega postopka je priglasila le nasprotna udeleženka. Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1, po katerem krijeta udeleženca vsak svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače, je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnica sama krije svoje stroške.

1 ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)