Jedro

Še ne pravnomočno končana pravda, v kateri investitorka uveljavlja določene zahtevke na podlagi vloženih prispevkov k povečanju premoženja po pok. materi, izjemoma predstavlja predhodno vprašanje, zaradi katerega je utemeljena prekinitev postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote z dne 3.3.1995, s katerim je prekinjen postopek zaradi nedovoljene gradnje - prizidka k stanovanjski hiši M.J. na parc. št. 179 in 3996. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da gre v zadevi za nedovoljeno gradnjo, zaradi katere je bil uveden postopek še na podlagi 41. a člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). S tem v zvezi je M.J. vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja, postopek pa je bil nato prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja ugotovitve lastninske pravice na zemljišču, na katerem je investitorica že zgradila prizidek k stanovanjski hiši in o čemer teče pravda na sodišču. Ob dejstvih, da je investitorica omenjeni prizidek že zgradila in da je v skladu z 11. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 26/90 in Uradni list RS, št. 18/93, 47/93 in 71/93 - ZUN) zahtevala odlog prisilne izvršbe, je tožena stranka ugotovila, da je prvostopni organ postopal pravilno, ko je prekinil postopek zaradi navedenega predhodnega vprašanja, ki se rešuje v pravdi pred Okrajnim sodiščem.

V tožbi tožnica navaja, da je sklep o prekinitvi postopka nepravilen, postopek bi se moral nadaljevati, saj gre za vprašanje odstranitve gradnje, ki jo je brez dovoljenja lastnice A.M., še preje pa B.M., zgradila M.J. Postopek za odstranitev črne gradnje se vleče že od leta 1983, J. pa je kljub prepovedi gradila dalje. Pokojna mati B.M., ki je bila izključna lastnica celotnega posestva, je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prepustila svoje posestvo tožnici, ta se je po materini smrti vknjižila kot lastnica, zapuščinskega postopka po materi sploh ni bilo, ker je umrla brez premoženja. Nato pa je J., ki je še za časa materinega življenja, prav tako brez njenega dovoljenja gradila to črno gradnjo, vložila tožbo pri sodišču, s katero je zahtevala, da ji tožnica izstavi zemljiškoknjižno listino, s katero bi se mogla vknjižiti kot lastnica prav na parcelah, na katerih stojijo hiša, senik in gospodarsko poslopje. Zadeva na sodišču še ni zaključena.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev neutemeljene tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Ugotavljanje pogoja, ali investitor razpolaga z zemljiščem, na katerem namerava graditi, praviloma ne spada v sklop predhodnega vprašanja po 144. členu ZUP. V obravnavanem primeru pa zaradi dejstev, ki jih je pravilno ugotovila tožena stranka, da je investitorka že zgradila prizidek preko tretje gradbene faze, da je zahtevala odlog prisilne izvršbe v skladu z 11. členom ZUN in da o ugotovitvi lastninske pravice med drugim tudi zemljišča, na katerem stoji sporni prizidek, teče pravda pred okrajnim sodiščem, sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se prekine upravni postopek do pravnomočne rešitve navedene pravdne zadeve. Prav ugotavljanje lastninske pravice na nepremičninah, med njimi tudi na parceli, na kateri stoji sporni prizidek, je predmet navedene pravde, v kateri investitorka po podatkih spisov uveljavlja zahtevke do tožnice na podlagi vloženega prispevka k povečanju premoženja po pokojni materi B.M., in na katerem je na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 26.6.1980 kot lastnica vpisana tožnica. Prav od izida te pravde je odvisno ali bo investitorka lahko predložila zahtevano dokazilo o razpolaganju z zemljiščem v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja. Zato je po presoji sodišča odločitev upravnega organa o prekinitvi postopka pravilna, saj gre za pravno celoto vprašanj, ki jih upravni organ ne more sam rešiti. Na odločitev tožene stranke pa tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o tem, da je vpisana kot lastnica na spornem zemljišču v zemljiško knjigo, saj prav o tem sodni spor še ni pravnomočno zaključen.

Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je tako kot določbe ZUP na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.