Jedro

Tudi mati, če je sposobna za delo, ki pa je brez zaposlitve in prejema nadomestilo za primer brezposelnosti od Zavoda za zaposlovanje, je dolžna prispevati za preživljanje svojega otroka, ki je bil ob razvezi zakonske zveze dodeljen v varstvo in vzgojo očetu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem postopku z izpodbijano sodbo mladoletnega sina pravdnih strank L. J. dodelilo v varstvo in vzgojo očetu-tožniku, materi-toženki pa je naložilo, da je dolžna plačevati zanj od 1.7.1993 dalje mesečno preživnino v znesku 5.000,00 SIT in sicer do vsakega 10. dne v mesecu naprej in pod izvršbo.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter sodbo sodišča prve stopnje izpodbija le v izreku pod točko 2 o plačevanju preživnine ter predlaga, naj sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka prejema znesek 21.000,00 SIT kot nadomestilo za primer brezposelnosti od Zavoda za zaposlovanje. Potem, ko pokrije fiksne stroške za stanovanje v znesku 10.100,00 SIT, pa ostane toženki za vse ostale potrebe le 10.900,00 SIT, kar ne zadošča niti za njeno lastno preživljanje. Nadalje toženka poudarja, da se znesek 5.000,00 SIT res zdi simboličen, vendar je zanjo eksistenčno zelo pomemben. Še posebej pa toženko prizadeva dosojena obveznost plačila preživnine za 16 mesecev nazaj, kar znaša 80.000,00 SIT. Glede na navedene okoliščine je toženka mnenja, da v trenutni situaciji ni zmožna prispevati k preživljanju svojega sina, zato bo moral tožnik ob svojem dobrem materialnem stanju sam nositi breme preživljanja otroka. Tožnik pa bo lahko kasneje zahteval spremembo zaradi spremenjenih razmer na strani toženke.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo vsa odločilna dejstva ter v izpodbijani sodbi tudi navedlo vse razloge, iz katerih je določilo višino toženkinega prispevka za preživljanje mld. sina pravdnih strank L. J. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom 2. odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti. Prav tako nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pavšalna pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na trditve tožene stranke v pritožbi, pa sodišče druge stopnje še dodaja: Sodišče prve stopnje je obravnavalo in pravilno odločilo o vseh ugovorih, ki jih tožena stranka znova ponavlja v pritožbi. Iz zbranega dokaznega gradiva v spisu izhaja, da je pravilno ocenilo premoženjske razmere obeh pravdnih strank in glede na potrebe mld.

sina L. določilo primerno preživnino, ki jo bo morala plačevati toženka zanj v znesku 5.000,00 SIT mesečno od 1.7.1993 dalje. Ta je tudi v skladu z določilom 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS št. 15/76, 1/89 in 14/89), po katerem določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Pri tem je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo, da je toženki dne 30.6.1993 prenehalo delovno razmerje in je od 1.7.1993 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje ter prejema nadomestilo za primer brezposelnosti v znesku 21.000,00 SIT, kar priznava tudi toženka sama v pritožbi. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno poudarilo v izpodbijani sodbi, da je toženka izpovedala, zaslišana na glavni obravnavi, da je dobila pri podjetju odpravnino 3.000 DEM ter da ji pri preživljanju pomaga njena mati in da je ob koncu šolskega leta 14 dni inštruirala francoščino, za kar je prejela 15.000 SIT. Toženka tudi govori tuje jezike in je po lastni izpovedi sposobna inštruirati štiri tuje jezike in se nekako znajde, kot je izpovedala. Ob takem stanju, ko je toženka zdrava ženska srednjih let in zmožna za delo, je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo v izpodbijani sodbi, da mora toženka plačevati za otroka preživnino. Starši morajo storiti namreč vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Samo tisti roditelj, ki je popolnoma nezmožen za delo in brez vsakih sredstev in premoženja, je lahko oproščen prispevka za vzdrževanje otrok. Obveznost plačevanja preživnine za otroka temelji na delovni sposobnosti toženke. Zato je zanj dolžna ustrezno prispevati, tudi če ni zaposlena. Vse navedeno pa je v celoti upoštevalo sodišče prve stopnje ob odločanju o višini toženkinega prispevka za preživljanje mld. L. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je po mnenju pritožbenega sodišča odveč kakršnokoli dopolnjevanje postopka. Okoliščine in dejstva, na katera se sklicuje tožena stranka v pritožbi, ne morejo ovreči pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, niti ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve o zahtevku. Sicer pa toženka v pritožbi niti ni predlagala kakih novih dokazov, ki naj bi jih sodišče še izvedlo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 368 ZPP v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka v pritožbi ni zaznamovala, tožeča stranka pa na pritožbo ni odgovorila.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).