20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 594/2001 z dne 5. 9. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 610/2000 z dne 27. 2. 2001 in z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 129/99 z dne 10. 11. 1999 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Novi Gorici je z zamudno sodbo ugodilo regresnemu zahtevku zavarovalnice in ustavnemu pritožniku naložilo povrnitev denarnega zneska, ki ga je zavarovalnica plačala iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti tretji osebi. Zavarovalnica je zahtevek utemeljila s trditvijo, da je pritožnik kot voznik avtomobila povzročil prometno nesrečo, vozil pa je pod vplivom alkohola. Pritožba in revizija pritožnika sta bili zavrnjeni. Sodišči sta šteli, da je bila zamudna sodba izdana v skladu s prvim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, 26/99 - ZPP). Vrhovno sodišče je pri tem navedlo, da je do zamudne sodbe prišlo zaradi neaktivnosti pritožnika, ki je z opustitvijo odgovora na tožbo izgubil možnost dokazovanja, da med povzročeno škodo in alkoholiziranostjo ni bilo vzročne zveze, kar bi sicer lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča.

2.Ustavni pritožnik navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ugoditi zahtevku zavarovalnice, ker kazenska sodba, na katero je zavarovalnica oprla zahtevek, še ni bila pravnomočna. Zatrjuje tudi, da regresni zahtevek zaradi vožnje pod vplivom alkohola ni utemeljen, ker iz kazenske sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da njegova alkoholiziranost ni bila v vzročni zvezi s povzročeno prometno nesrečo. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, 22. in 25. člena Ustave. Enake kršitve očita tudi Višjemu in Vrhovnemu sodišču.

Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

B.

3.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Zamudna sodba temelji na predpostavki, da toženec, ki ne odgovori na tožbo, priznava dejstva, s katerimi se v tožbi utemeljuje tožbeni zahtevek. Dejanskega stanja pritožnikove vožnje pod vplivom alkohola, kot je zatrjevano v tožbi, sodišču prve stopnje zato ni bilo treba ugotavljati. S strani tožnice zatrjevano dejstvo, da je ustavni pritožnik vozil pod vplivom alkohola, je zato sodišče prve stopnje moralo preizkusiti le, ali je v nasprotju z dokazi, navedenimi v tožbi. Pri takem preizkusu se sodišču ni treba spuščati v oceno dokazov, temveč ugotavlja le morebitno nasprotje med dejstvi, na katera tožeča stranka opira zahtevek, in predloženimi dokazi. Sodišče prve stopnje je to oceno naredilo in ugotovilo, da nasprotja ni. Za to oceno je brez pomena dejstvo, da kazenska sodba še ni bila pravnomočna. Pritožnik zato zmotno meni, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi (nepravnomočne) kazenske sodbe. Glede na to, da je pritožnik vse očitane kršitve človekovih pravic (14., 22. in 25. člen Ustave) utemeljeval prav z navedbo, da sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne bi smelo upoštevati še nepravnomočne kazenske sodbe, se tako pokaže ustavna pritožba kot očitno neutemeljena.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja.

Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger