Jedro

Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama. Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa se vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da ni podana sodna pristojnost za odločanje o predmetnem sporazumnem predlogu za odpravo preživnine in je predlog predlagateljice zavrglo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga predlagateljica pravočasno laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Navaja, da se je z bivšim možem v ločitvenem postopku dogovorila, da ji slednji plačuje preživnino do njene upokojitve. Ker se je 2. 4. 2022 upokojila, želi, da se v skladu z dogovorom preživnina ukine. Na razpravi je bilo izrecno poudarjeno, da teče preživnina do izboljšanja njenega finančnega stanja, vendar pa to po pomoti ni bilo zapisano v odločbi P 204/2014 z dne 21. 8. 2014. Ker to ni bilo zapisano, sedaj ni pravne podlage za prenehanje preživnine, dokument pa potrebuje za Center za socialno delo. Zato predlaga, da o odpravi preživnine odloči sodišče, ki je tudi odločilo o določitvi preživnine. Stroški potrdila (sporazuma o odpravi preživnine: opomba pritožbenega sodišča) pri notarju so sicer 100 EUR, kar pa ni njen strošek, glede na to da podatki o prenehanju preživnine niso bili točno zapisani.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa je razvidno (kot je predlagateljici pojasnilo že sodišče prve stopnje), da je predlagateljica vložila 12. 12. 2022 in 29. 12. 2022 dopolnila1 „Prošnjo za uradni preklic preživnine“,v kateri je navedla, da želi, da se v skladu z dogovorom preživnina, dogovorjena v ločitvenem postopku z bivšim možem, ukine, saj se je s 2. 4. 2022 upokojila, z bivšim možem pa sta v zvezi z ukinitvijo preživnine sporazumna. K vlogi je priložila sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju M 140/2014, P 204/2014 z dne 21. 8. 2014. 5. Sodišče prve stopnje je presodilo, da za obravnavo predlagateljičine vloge ni pristojno, saj je za sporazume o preživnini (in tudi odpravi preživnine) med razvezanima zakoncema v skladu z drugim odstavkom 106. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pristojen notar. Zato je njen predlog za odpravo preživnine zavrglo in predlagateljici pojasnilo, da se mora zaradi ureditve predmetne zadeve zglasiti pri notarju.

6. Stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca namreč zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama.2 Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče predlagateljičini pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Sodišče prve stopnje jo je s sklepom z dne 19. 12. 2022 med drugim pozvalo, naj predlog svojo vlogo dopolni tako, da pojasni, ali predlaga sporazumni predlog za ukinitev preživnine in če da, naj predlog podpiše tudi drugi udeleženec. 2 Predlog Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), prva obravnava, Poročevalec Državnega zbora št. 1664 z dne 13. 12. 2018, str. 10