Jedro

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da zadevna zavrnilna sodba zanjo predstavlja presenečenje (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj ni mogla računati s tem, da se bo (ker nepopolne tožbe v postavljenem roku ni dopolnila) v njeno škodo še enkrat upoštevala njena poprejšnja pritožba z dne 12. 7. 2019 zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, in sicer sedaj kot nesklepčna dopolnitev nepopolne tožbe. Zavrnitev tožbenega zahtevka za tožečo stranko namreč predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe. Takšne hujše posledice pa ZPP v situaciji iz četrtega odstavka 108. člena, kakršna je tudi obravnavana, nikakor ne določa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi ter se tožba zavrže; v preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana, a nerazveljavljena odločitev o stroških postopka, vsebovana v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka v roku 8 dni dolžna plačati znesek 1.134,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka v roku 8 dni dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 149,33 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Predmetni postopek se je začel s tem, ko je tožeča stranka zaradi izterjave zneska 1.134,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2018 dalje do plačila zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – računa št. 18-390-000677 z dne 19. 9. 2018 (list. št. 38 in 39 spisa). Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 15. 5. 2019 izdalo sklep o izvršbi VL 42263/2019 (red. št. 2 spisa), zoper katerega je tožena stranka vložila ugovor (red. št. 3 spisa), tako da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 3. 7. 2019 (red. št. 8 spisa) razveljavilo navedeni sklep o izvršbi ter odločilo, da bo o predmetnem zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje; drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ)). Zoper navedeni sklep se je nato dne 12. 7. 2019 pritožila tožeča stranka (red. št. 9 spisa), njena pritožba pa je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 1587/2019 z dne 18. 9. 2019 (red. št.16 spisa).

7. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba (drugi odstavek 62. člena ZIZ), ki je zaradi zakonske ureditve prehoda iz izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek neizogibno nepopolna.1

8. Nejasni oziroma nerazumljivi so razlogi za postopanje sodišča prve stopnje, ki je tožečo stranko najprej skladno s 108. členom ZPP pozvalo na dopolnitev tožbe (sklep z dne 25. 10. 2019 na red. št. 19 spisa), nato pa, ko tožeča stranka tega ni (pravočasno2) storila, njeno poprejšnjo pritožbo z dne 12. 7. 2019 zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 3. 7. 2019 o razveljavitvi sklepa o izvršbi (red. št. 9 spisa) štelo kot dopolnitev tožbe ter tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrnilo. Navedena pritožba namreč ni ne po naslovu in ne po vsebini (namenu3) dopolnitev tožbe, prav tako pa je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Pri tem je sodišče prve stopnje v zvezi z omenjeno vlogo tožeče stranke tudi samo ugotovilo, da dejanski stan, na katerega se nanaša tožničin zahtevek za pravno varstvo, (še vedno) ni določen, niti ni določljiv (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Te ugotovitve sodišča prve stopnje4 torej pomenijo, da tožbena trditvena podlaga ne individualizira življenjskega primera in tako ne omogoča identifikacije zahtevka v tožbi ter njegove ločitve od morebitnih drugih zahtevkov. Takšna tožba pa je nepopolna in je zato ni mogoče vsebinsko obravnavati.5 Za vsebinsko obravnavanje in posledično zavrnitev tožbenega zahtevka tako v obravnavanem primeru nikakor niso bili izpolnjeni pogoji, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ravnati skladno z opozorilom v svojem pozivnem sklepu z dne 25. 10. 2019 ter nepopolno tožbo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavreči.6

9. Tožeča stranka zato v pritožbi utemeljeno opozarja, da zadevna zavrnilna sodba zanjo predstavlja presenečenje (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj ni mogla računati s tem, da se bo (ker nepopolne tožbe v postavljenem roku ni dopolnila) v njeno škodo še enkrat upoštevala njena poprejšnja pritožba z dne 12. 7. 2019 zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, in sicer sedaj kot nesklepčna dopolnitev nepopolne tožbe.7 Zavrnitev tožbenega zahtevka za tožečo stranko namreč predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe.8 Takšne hujše posledice pa ZPP v situaciji iz četrtega odstavka 108. člena, kakršna je tudi obravnavana, nikakor ne določa. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke v tem delu ugodilo, tako da je sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo ter tožbo zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).9 Navedeno ne predstavlja ovire, da tožeča stranka glede obravnavanega zahtevka vloži novo tožbo oziroma predlog za izvršbo.10

10. Kljub tožničinemu pritožbenemu uspehu zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe ni podlage za spremembo odločitve sodišča prve stopnje o stroških postopka (II. točka izreka izpodbijane sodbe, ki je po vsebini sklep11). Tožeča stranka namreč v tej pravdi ni uspela,12 zato je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker torej pritožba tožeče stranke v preostalem delu ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je njeno pritožbo v tem (preostalem) delu zavrnilo in stroškovno odločitev, vsebovano v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ne glede na delno uspešno pritožbo se (kot že obrazloženo) končni uspeh tožeče stranke v tem pravdnem postopku v zvezi z glavnim zahtevkom ni spremenil, zaradi česar mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).13 1 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 158/2009 z dne 10. 6. 2010. 2 Pozivni sklep z dne 25. 10. 2019 je tožeča stranka prejela 28. 10. 2019 in se je tako 15 dnevni rok za dopolnitev tožbe iztekel dne 12. 11. 2019, dopolnitev tožbe pa je vložila šele 25. 11. 2019 (vročilnica na red. št. 18 spisa ter dohodni zaznamek na red. št. 22 spisa). 3 V njej je tožeča stranka izrazila (zgolj) voljo za nadaljevanje izvršilnega in ne pravdnega postopka. 4 S temi ugotovitvami soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj je v obravnavanem primeru tako ostalo povsem nejasno oziroma nerazumljivo, na kaj se sporna terjatev sploh nanaša, kaj naj bi tožena stranka že plačala ter plačilo česa (v zvezi s katerim obligacijskim razmerjem) in v kakšni višini naj bi tožnici obljubljala (takšna obljuba namreč ne more ustvarjati samostojne podlage za vtoževano plačilo (npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 234/2008 z dne 16. 2. 2012)). Ob izostanku takšnih trditev (pojasnil), sklicevanje na dokazne listine ne zadošča za vsebinsko obravnavo tožbe (npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št I Cp 1762/2018 z dne 26. 11. 2018 in opr. št. I Cpg 952/2017 z dne 25. 10. 2017). Tožničina prepozna dopolnitev tožbe z dne 25. 11. 2019 (red. št. 22 spisa) ni upoštevna (453. člen ZPP), v pritožbi podana dodatna pojasnila o izpostavljenih dejstvih in okoliščinah pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). 5 Npr. odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up.1013/05-19 z dne 6. 7. 2006, sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1921/2018 z dne 12. 12. 2018 ter M. Voglar, Vprašanja sklepčnosti v praksi sodišč prve stopnje, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 45. 6 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 194/2013 z dne 4. 9. 2013. 7 Tudi v pozivnem sklepu z dne 25. 10. 2019 je sodišče prve stopnje tožečo stranko opozorilo, da bo v primeru opustitve dopolnitve tožbe slednjo (zgolj) zavrglo. Ker je sodišče prve stopnje nato njeno poprejšnjo pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnavalo kot dopolnitev tožbe in tožbeni zahtevek zavrnilo, je tožečo stranko neutemeljeno postavilo v manj ugoden položaj kot tožnike (upnike), ki ne dopolnijo tožbe in predhodno niso vložili pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi (22. člen Ustave RS (33/91-I z dne 28.12.1991 s spremembami)). Zavrnitev tožbenega zahtevka namreč za tožečo stranko predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe. 8 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 50/2002 z dne 5. 12. 2002. 9 Ker je bilo potrebno že zaradi zgoraj ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbi zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ugoditi, izpodbijano sodbo v tem delu razveljaviti ter tožbo zavreči, pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe, ki za odločitev niso bile odločilne, ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). 10 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 952/2017 z dne 25. 10. 2017 in opr. št. II Cpg 717/2015 z dne 20. 5. 2015. 11 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1308/2019 z dne 11. 9. 2019 in opr. št. III Cp 1022/2015 z dne 6. 5. 2015. 12 S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba (podobno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 742/2018 z dne 10. 10. 2018 in opr. št. II Cp 194/2013 z dne 4. 9. 2013). 13 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 576/2015 z dne 9. 9. 2015 oziroma sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 194/2013 z dne 4. 9. 2013.