Jedro

Čeprav je toženka tožnici naknadno ponudila saniranje približno 40 m2, navedenih v mnenju ZAG z dne 8.3.2006, z izvedbo površinske prevleke, na kar tožnica ni več odgovorila, je imela tožnica takrat (v času tega dopisa) že možnost in pravico ravnati po 3. odstavku 639. člena OZ, saj je do takrat že večkrat brezuspešno potekel naknadni rok za odpravo napak.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 4. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 62335/2008 z dne 5.9.2008 ostane v veljavi v 1. točki izreka za 1.743,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 23.1.2008 do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 19,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 18.9.2008 dalje do plačila (1. točka izreka), v delu, ki se nanaša na plačilo 5.532,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 23.1.2008 dalje in za izvršilne stroške v znesku 116,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 18.9.2008 dalje pa se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne (2. točka izreka). V preostalem delu je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo (3. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.970,24 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 16. dne po prejemu te odločbe dalje do plačila (4. točka izreka).

2. Zoper 1. in 4. točko izreka izpodbijane sodbe je zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti stroškovno zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer v obeh primerih naloži tožnici povrnitev vseh pravdnih stroškov. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni pravdi tožnica vtožuje končno situacijo št. 205/2007 (priloga A1), ki se nanaša na dela na AC V., ki jih je toženka naročila tožnici z naročilnico št. 4076-C/07-JS (priloga A3). Navedena končna situacija je bila potrjena s strani obeh pravdnih strank (priloga A2), po njej pa se je toženka zavezala tožnici plačati znesek 12.008,67 EUR. Toženka v postopku uveljavlja ugovor prenehanja te terjatve zaradi pobota s svojo terjatvijo do tožnice iz naslova prevoza in vgrajevanja asfalta pri vodovodu za naselje P. (račun št. 3105100154 z dne 28.10.2005 za znesek 12.205,67 EUR), pri čemer je tožnica toženki priznala le pobotanje v višini 4.731,96 EUR in v tem znesku tožbo umaknila, v preostalem delu (za 7.276,71 EUR) pa pri plačilu vztraja, ker toženka do celotnega plačila računa ni upravičena zaradi stroškov tožnice z odpravo napak v zvezi z vgrajevanjem asfalta v višini 7.473,71 EUR.

6. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila toženka kar se tiče opravljenega dela v zvezi z vgrajevanjem asfalta pri vodovodu za naselje P. odgovorna (zgolj) za napake, navedene pod točkami 1.1., 1.2., 1.3. in 1.5. zapisnika z dne 21.6.2006 (priloge B9, A7, A15 in A16), s čimer se je ves čas strinjala tudi sama toženka (podpis zapisnika z dne 21.6.2006, dopis z dne 10.7.2006 – priloga B10, dopis z dne 18.7.2006 – priloga B12, dopis z dne 9.8.2006 – priloga B13); ni pa bila odgovorna za sanacijo napake iz točke 1.4., saj je svoje delo opravila z dogovorjeno vrsto asfalta BNOP 16 (naročilnica z dne 19.10.2005 – priloga B2).

7. Ena od predpostavk odgovornosti podjemnika za stvarne napake na delu je tudi, da mu naročnik omogoči odpravo napake in da je ta v primernem roku ne odpravi (1. odstavek 637. člena OZ). Šele, če podjemnik ne odpravi napake do izteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe (3. odstavek 639. člena OZ).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, izhaja, da je po sestanku dne 21.6.2006, na katerem sta se pravdni stranki dogovorili o načinu sanacije asfalta, tožnica toženki dne 12.7.2006 poslala dopis (priloga A5), s katerim je toženko pozvala, naj do dne 21.7.2006 skladno z zapisnikom izvede vsa dogovorjena dela; v primeru pa, da do dne 14.7.2006 ne bo sporočila, da bo z deli začela dne 17.7.2006 in z njimi končala dne 21.7.2006, bo tožnica angažirala drugega izvajalca. Toženka je na ta dopis dne 18.7.2006 (priloga B12) odgovorila, da se z zapisnikom ne strinja in da ne vidi razloga, zakaj bi izvajala kakršnakoli dela, dokler njen račun ne bo v celoti poravnan. Tožnica je toženki dne 2.8.2006 ponovno poslala dopis (priloga A6), v katerem jo je pozvala, naj nujno in takoj pristopi k sanaciji, sicer bo prisiljena angažirati drugega izvajalca, toženka pa je z dopisom z dne 9.8.2006 (priloga B13) ponovila svoja stališča. Dne 12.10.2006 je tožnica nato ponovno pozvala toženko k sanaciji (priloga B15), toženka pa je dopisom z dne 13.10.2006 vztrajala pri svojih stališčih (priloga B16).

9. Iz navedenega izhaja, da je tožnica toženko trikrat (čeprav glede točke 1.4. zapisnika neupravičeno) pozvala k odpravi napak, hkrati pa ji postavila tudi primeren rok za njihovo odpravo, a se je toženka sanaciji ves čas neupravičeno (glej 13. točko obrazložitve) upirala oziroma k njej ni pristopila. Čeprav pritožba pravilno navaja, da iz dopisa pooblaščenca toženke z dne 11.5.2007 (pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da je bil ta dopis tožnici poslan šele po osmih mesecih šteto od zadnjega dopisa) izhaja, da je toženka tožnici naknadno ponudila saniranje približno 40 m2, navedenih v mnenju ZAG z dne 8.3.2006, z izvedbo površinske prevleke (priloga B21), na kar tožnica ni več odgovorila, je imela tožnica takrat (v času tega dopisa) že možnost in pravico ravnati po 3. odstavku 639. člena OZ, saj je do takrat že večkrat brezuspešno potekel naknadni rok za odpravo napak.

10. Tudi, če bi bila utemeljena pritožbena navedba, da do dopisa pooblaščenca toženke še ni bilo opravljenih nobenih sanacijskih del s strani izvajalca – družbe C., d.d., bi torej tožnica že imela pravico najeti drugega izvajalca in napake na stroške toženke sama odpraviti, saj se je toženka sanaciji ves čas upirala in tožnici dala jasno vedeti, da je (pred prejemom plačila svojega računa) ne bo izvedla. Kljub temu pa pritožbeno sodišče poudarja, da je družba C., d.d., izdala obračunsko situacijo dne 6.7.2007, a za dela, opravljena do konca meseca maja 2007 (priloga A12), kar pomeni, da je sanacija v času zadnjega poslanega dopisa s strani pooblaščenca toženke z dne 11.5.2007 lahko že potekala.

11. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da je izvedenec sicer res ugotovil, da način sanacije z zamenjavo asfaltov s strani izvajalca - družbe C., d.d., ni bil ustrezen (odgovori k pripombam na izvedensko poročilo - list. št. 104), vendar pa je izvedenec ocenil tudi stroške sanacije, ki bi jo praviloma morala izvesti toženka po opisih in priloženih shemah za točke 1.1, 1.2, 1.3. in 1.5. zapisnika z dne 21.6.2006 (dopolnitev izvedenskega mnenja list. št. 127, 128). Ker se je sodišče prve stopnje oprlo na to ocenjeno vrednost potrebnih stroškov za odpravo napak (za katere je bila odgovorna toženka) v višini 1.941,00 EUR in je tudi zgolj te stroške pripisalo v plačilo toženki, je posledično pritožbena navedba, da je podizvajalec C., d.d., iz Kopra opravljal drugo vrsto sanacije, za katero so nastali drugačni stroški, povsem brez pomena.

12. Iz 650. člena OZ izhaja, da se z gradbeno pogodbo kot posebno vrsto podjemne pogodbe podjemnik zavezuje zgraditi bolj kompleksne gradbene objekte, kamor pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prevoz in vgrajevanje asfalta ne spada. Ker gre torej v konkretnem primeru za podjemno in ne gradbeno pogodbo, uporaba Posebnih gradbenih uzanc ne pride v poštev.

13. Po 3. odstavku 642. člena OZ naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno. Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnost obligacije rezultata. S sklenitvijo podjemne pogodbe se podjemnik zaveže, da bo opravil (končal) določen posel, naročnik pa, da mu bo za to plačal (619. člen OZ). Po določilu 641. člena OZ je naročnik dolžan prevzeti opravljeni posel. Ta naročnikova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen (N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2004, str. 885). Iz tega sledi, da toženka pred sanacijo napak ni imela pravice zahtevati plačila za opravljeno delo, saj je svoje delo izvršila z napakami, torej nepravilno, kar torej tudi pomeni, da je sanacijo iz razloga neplačila računa št. 3105100154 z dne 28.10.2005 s strani tožnice ves čas neupravičeno odklanjala.

14. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 4. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

15. Ker toženka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).