Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da 79. člen ZMZPP določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine slovenskega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če je ta zapuščina v Republiki Sloveniji. Če je nepremična zapuščina slovenskega državljana v tujini, je sodišče Republike Slovenije pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ, pri čemer navedeno velja tudi za pristojnosti v sporih iz dednopravnih razmerij in za spore o terjatvah upnikov nasproti zapuščini, torej tudi za spore, kot je obravnavani, ko gre za vprašanje veljavnosti oporočnega dedovanja nepremičnine v Republiki Hrvaški.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v zadevi, da se razveljavijo opravljena pravdna dejanja in se tožba zavrže.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 402,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, sama pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Ozadje zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Tožnika s tožbo zahtevata ugotovitev ničnosti lastnoročne oporoke pokojnega A. A.1 z dne 11. 11. 2013 oziroma podredno njeno razveljavitev na podlagi 76. člena Zakona o dedovanju. Trdita, da je oporoka ponarejena, saj ni bila nikoli napisana in podpisana s strani zapustnika. Zapuščinski postopek na podlagi oporoke, predmet katere je bila nepremičnina - hiša s pripadajočim zemljiščem na Krku, se je vodil pred hrvaškim sodiščem, Občinskim sodiščem na Reki - Stalna služba Krk. S sklepom o dedovanju z dne 21. 8. 2015 je bila za oporočno dedinjo razglašena hči zapustnika - prva toženka, ki je tako postala lastnica predmetne nepremičnine. Glede ostalega premoženja zapustnika je zapuščinski postopek tekel pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, ki se je zaključil s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 189/2014 z dne 13. 4. 2015. Toženki sta v odgovoru na tožbo podali ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor toženk o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije zavrnilo.

Pritožba in odgovor nanjo

3.Zoper sklep sta toženki vložili pravočasno pritožbo. Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbo na podlagi tretjega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrže, podredno da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa tožnikoma naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka toženk. Navajata, da gre za dednopravni spor z mednarodnim elementom, saj je predmet izpodbijane oporoke zgolj in izključno nepremičnina na Hrvaškem, prav tako bo glede na to, da je bilo o dedovanju na podlagi oporoke že pravnomočno odločeno na Hrvaškem, slovensko sodišče z odločanjem o konkretni tožbi posredno odločalo tudi o pravnomočnem sklepu o dedovanju, ki ga je izdalo hrvaško sodišče. Menita, da je v konkretnem postopku treba uporabiti določila Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) in sicer 79. člen, ki določa, da je v primerih, ko je nepremična zapuščina slovenskega državljana v tujini, sodišče Republike Slovenije pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ. Ta določba se nanaša tudi na pristojnosti v sporih iz dednopravnih razmerij in na spore o terjatvah upnikov nasproti zapuščini. Hrvaški zakon o rješevanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja o određenim odnosima pa v 72. členu določa izključno pristojnost hrvaškega sodišča za dedovanje nepremičnine tujega državljana, če se ta nahaja v Republiki Hrvaški.

4.Tožnika sta v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe. Navajata, da je hrvaški zakon, na katerega se sklicuje pritožba, veljal do 28. 1. 2019 in torej v času vložitve tožbe ni veljal več. Sedaj se uporablja Zakon o međunarodnom privatnom pravu, ki v 29. členu določa, da se pravo, ki je merodajno za dedovanje, določi z uporabo Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), skladno s katero je za odločanje o celotnem dedovanju pristojno sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.

Odločitev pritožbenega sodišča

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo (29. člen ZPP). Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila (tretji odstavek 18. člena ZPP).

7.Vprašanje mednarodne pristojnosti nastane v primeru, ko gre za spor iz razmerja, ki se navezuje na pravne rede več držav. Mednarodni značaj pravnega razmerja lahko tako izhaja iz vpletenosti več pravnih redov bodisi glede na temelj spora bodisi glede na prebivališče strank postopka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da v konkretni zadevi ne gre za spor z mednarodnim elementom, temveč za klasičen dednopravni spor o veljavnosti oporoke zapustnika, ki je bil ob smrti slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, prav tako je bila v Republiki Sloveniji sestavljena sporna oporoka. Predmet oporoke je izključno nepremično premoženje zapustnika, ki se nahaja na območju Republike Hrvaške. Prav tako je bilo dedovanje na podlagi te oporoke izpeljano pred hrvaškim sodiščem, tam je bil izdan tudi sklep o dedovanju te nepremičnine. Pritožba utemeljeno opozarja, da 79. člen ZMZPP2 določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine slovenskega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če je ta zapuščina v Republiki Sloveniji. Če je nepremična zapuščina slovenskega državljana v tujini, je sodišče Republike Slovenije pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ, pri čemer navedeno velja tudi za pristojnosti v sporih iz dednopravnih razmerij in za spore o terjatvah upnikov nasproti zapuščini, torej tudi za spore, kot je obravnavani, ko gre za vprašanje veljavnosti oporočnega dedovanja nepremičnine v Republiki Hrvaški.3 Od 29. 1. 2019 je tam v veljavi Zakon o međunarodnom privatnom pravu, ki v 54. členu določa, da se pristojnost hrvaškega sodišča v dednopravnih sporih določi glede na Uredbo, ki kot splošno pristojnost določa državo članico, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. Ta zakon se glede na prehodno določbo 78. člena uporablja za pravna razmerja, ki so nastala po njegovi uveljavitvi oziroma za postopke, začete po njegovi uveljavitvi. Glede na navedeno je treba torej v predmetni zadevi uporabiti v času smrti zapustnika veljavni Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima, ki v 72. členu določa izključno pristojnost hrvaškega sodišča za dedovanje nepremičnine tujega državljana, če se ta nahaja v Republiki Hrvaški. Ta določba se namreč uporablja tudi za ostale spore iz dednega prava.

8.Ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije in s tem pritožba toženk je torej utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep skladno s 3. točko 365. člena ZPP in tretjim odstavkom 18. člena ZPP spremenilo tako, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v zadevi in se opravljena pravdna dejanja razveljavijo, tožba pa zavrže.

Stroški pritožbenega postopka

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 402,60 EUR, ki obsegajo nagrado za pritožbo v višini 450 točk po 2. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), povečano za 10 % za zastopanje dveh strank (7. člen OT), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV ter plačano sodno takso (33 EUR). Stroške ji mora tožeča stranka povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za izpolnitev dalje (378. člen Obligacijskega zakonika). Pritožbeno sodišče je pri odmeri potrebnih pritožbenih stroškov (155. člen ZPP) upoštevalo, da mora vsaka stranka pri povračilu pravdnih stroškov spoštovati temeljno pravilo, ki izhaja iz splošnega načela vestnosti in poštenja (11. člen ZPP), da mora obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih interesov. Toženkama, ki nastopata na strani tožene stranke, je tako priznalo stroške le za vloženo enotno oziroma skupno vlogo.4 Stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka krije sama. Odločitev o stroških temelji na 154. in 155. členu v zvezi s 165. členom ZPP.

-------------------------------

1Umrlega 2014.

2Ta se v sporih z mednarodnim elementom uporabi, če za spor ne pridejo v poštev pravni akti EU. Uredba se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015.

3Tako tudi judikati VSL sklep I Cp 1271/2016 z dne 27. 9. 2016, VSC Sklep I Cp 88/2023 z dne 22. 3. 2023 in VSL Sklep I Cp 118/2022 z dne 1. 3. 2022.

4Pritožba je bila vložena kot ena vloga s podpisoma obeh pooblaščencev toženk.